Zdrahe in zdrahice – Ljuba Marica in kraška brezna

Na pokopališču v Sloveniji sem urejal grob, pa pristopi znanka in pravi: »Ti, kdaj pa misli nehat tvoj Pirjevec streljat kozle?« Malo začudeno sem jo pogledal. Ona mene tudi in potem mi našteje vse mogoče in nemogoče o Grofici Marici, pa še o tem in onem … Ne vem, ali so vsi ti ustreljeni kozli res kozli, včasih menim, da so že biki, končno pa le zakaj ne bi streljali tudi bike, ker so težji od kozlov in bi na krožniku imeli več mesa?
Drži, da je naš prominentni gospod profesor dr. Jože Pirjevec  podrocal, hote ali nehote,  v tisto zamejsko dračje, ki se je samo od sebe vžgalo ob goriški opereti.  Zopet je res, da smo se ob tem ognju greli in prišli do določenih spoznanj, za katere smo že davno vedeli, da so, so se pa ponovno potrdila. Eni so se ob ognju Grofice Marice ogreli, drugi pa opekli. To zadnje velja še zlasti za nekatere naše zamejske politike, ki so ponovno pokazali zelo nizko politično kulturo. Meni pa že lep čas roji po glavi tole: Ali je kdo pomislil, koliko večerov so bili naši otroci sami pred televizijo, ali z nonami in nonoti, mogoče celo zaklenjeni v spalnice, ker njihovih staršev ni bilo doma? Saj, lepo je imeti družino, vsaj jaz mislim tako, vedno bolj pa zapažam, da problemi z otroki, ki jih imamo dan za dnem, imajo korenine prav tu.- Čeprav zelo cenim kulturo, pa vendar bi morala biti družina na prvem mestu!
Druga zadeva, o kateri je g. dr. Pirjevec pisal, pa so kraške jame in morebitne žrtve v njih. Preden je STA v tisku objavila novico o raziskavi, sem bil seznanjen z njeno vsebino. »Okoljski inšpektor je opravil nadzor v kraških jamah Golobivnica in Socerb ter v rovu opuščenega rudnika v Rodiku. Ugotovil je, da je dno obeh brezen pokrito z odpadki, v rudniku pa da je večje število kovinskih sodov, v katerih so ostanki škodljivih snovi. Človeških ostankov inšpektor ni našel.« Pod tako napisanim poročilom manjka samo še: »Smrt fašizmu – svoboda narodu!«, pa še podpis Politkomisar.
Vsi, ki poznamo Kras vemo, da se poročilo o takšni tematiki tako ne piše. Prvi dvom je: kdo ve, kaj je pod odpadki, ki so se pol stoletja nabirali v jamah? Prav tako nihče ne ve, kaj se skriva pod kovinskimi sodi ali za, ali ob njih? Če so bile žrtve vržene v brezna, vemo, da so se ob padcu trupla poškodovala, predvsem pa polomila. Delce skeletov, je potem lahko odplaknila podzemna voda, saj so skoraj vsa naša kraška brezna povezana –pretočna- s podzemnimi prekati, po katerih velikokrat teče voda. Ne zagovarjam laži, želim opozoriti le na dejstvo, da se nekega takega poročila ne more napisati, preden objekt ni saniran, ali ni iz njega odstrana vsa navlaka, ki se je nabirala pol stoletja. Tako upravičeno ostajajo dvomi, neglede na to kaj okoliški prebivalci govorijo. Kdo pa ve, kaj se je ponoči po našem Krasu dogajalo med vojno in po njej? Ostajajo dejstva, da so ljudje izginevali! Pred dobrimi dvajsetimi leti sem srečal starejšo ženico v Štivanu ob izviru Timave. V pogovoru mi je mimogrede rekla, da je Timava po vojni velikokrat »imela čuden duh – smrad«, pa niso vedeli, zakaj. Znano je, da ob reki Reki v tistem času ni bilo industrije, bili so mlini in žage, zato se ob takšnem pripovedovanju zamislimo, in to upravičeno!
Obe kosti – ljubo Marico in nesrečna brezna, lahko še naprej glodamo. Kot kaže, pa bomo ostali še naprej vsak na svojem bregu …

DAN ČAROVNIC

31. oktober – Legenda in realnost

Kot vsako leto, bomo tudi letos pred vahti – praznikom vseh svetnikov – priče praznovanju HALLOWEEN-a. Na prvi pogled je to maškarada, ki so jo vnesli v naše kraje tisti, ki so kakorkoli imeli stik z anglosaškimi deželami.
Halloween je praznik magičnega – skrivnostnega in okultnega, ki nima nobene povezave ne z našo kulturo, še manj s krščanstvom in praznikom Vseh svetnikov. V angleščini se večer pred Vsemi svetimi imenuje » All Hallowed Eve«. Iz tega je nastala beseda Halloween.
Stara irska legenda pripoveduje o hudobnem in skopuškem kovaču Jacku, ki je umrl na večer pred praznikom Vseh svetnikov zaradi ciroze – razpada jeter, ker je bil pijanček. Ko je hudič prišel po njegovo dušo, ga je Jack prevaral, tako, da mu je moral izpolniti nekatere želje, med drugim tudi te, da ga pusti pri življenju in se odpove njegovi duši. Jack je umrl leto dni potem, ker ni poznal hudih posledic ciroze jeter. Ker so ga v nebesih zavrnili, v pekel pa ni mogel priti zaradi dogovora s hudičem, je izrezal veliko glavo repe tako, da je vanjo lahko postavil svečo, in se vrnil v svet živih. To je bila neka vrsta okultnega ali praznovernega dejanja.
Irci, ki so se okoli leta 1890 zaradi lakote množično izseljevali v Ameriko, so tam našli buče, ki so bile v nasprotju z njihovo domačo repo  dovolj velike, da so jih lahko izdolbli in vanje postavili svečo. Buče so tako zamenjale repo, ker so verovali v praznoverje, da se bodo razburjeni duhovi mrtvih, ki so se tako kot Jack poskušali vrniti domov, izogibali njihovim hišam. V to igro so vpletli otroke. Našemili so jih v razburjene duhove, češ da ti ne najdejo miru niti v nebesih in zato obiskujejo ljudi z razsvetljenimi bučami. Ko pridejo tako našemljeni otroci v hišo na vratih zakričijo: » Trick or treat!« To pomeni ukana ali zabava ali zvijača ali zabava.V zameno pa dobijo slaščice. Izvor tega vzklika pa ima čisto drugačni pomen. »Trick or treat« – pomeni v prvotnem pomenu »prekletstvo ali žrtvovanje«. Ob tem smo spoznali dvoje. Legendo o kovaču Jacku in pomenu pozdrava trick or treat – prekletstvo ali žrtvovanje.
Legenda je sestavljena iz dveh laži. Prva, da je človek lahko bolj zvit od hudiča in da se »vrata pekla nekomu lahko zaprejo«, s tem zavračamo možnost človekovega pogubljenja. Vse to sloni na učenju satanističnih sekt, češ da hudič usliši željo ali človekovo prošnjo in da človek lahko s hudičem sklene kakršenkoli dogovor. Iz zgodovine pa je poznano, da so v ozadju Halloweena tudi satanistični obredi in takšna ali drugačna obredna žrtvovanja.
Ob tem spoznamo, da je Halloween v bistvu magija. Prav zato bi morali biti pri tem starši zelo pozorni, saj se njihovi otroci tako srečujejo z okultizmom, ali še slabše, celo se ob takšnem praznovanju v njem vzgajajo. V otrokovem čustvenem svetu, pa je tu še ena nevarnost. Halloween ima povdarek na strahu, smrti, duhovih, čarovništvu, nasilju in predvsem demonu – hudiču. Prav zat se kristjani teh prireditev ne udeležujemo.
V Sv. Pismu imamo več kot 150 odstavkov, kjer je jasno napisano, da se verni  človek, še zlasti kristjan, ne sme zatekati k magiji, ezoterizmu in okultizmu. Tako se ob Halloweenu krši prva Božja zapoved: » Ne imej drugega Boga poleg mene!« Tega pa se mora kristjan zavedati, posebej pa še verni starši, ki jim ne sme biti vseeno kako se njihovi otroci vzagajo.            Kristjani poskrbimo, da ob vahtih – dnevu vseh svetnikov, skupaj z otroki obiščemo grobove naših rajnih. Obudimo spomine nanje in ob svečki in cvetju zanje molimo.

Cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu

Prostovoljno ali obvezno?

Iz naših časopisov smo seznanjeni, da bodo na Goriškem v SLO občine prispevale za cepljenje deklic proti humanemu virusu  papiloma HPV, ki je najpogostejša spolno prenosliva bolezen. Sestavlja jo več kot 100 podtipov, med njimi je vsaj 30 takih, ki povzročajo rak na materničnem vratu. Bolezen se običajno širi preko telesnega stika in sponih odnosov. V večini primerov okuženi ne kažejo nobenih znakov, pri nekatertih pa se lahko pojavijo predrakaste celice. V 18 mesecih se okrog 70% okuženih uspečno ubrani bolezni z lastnim imunskim sistemom in tako preprečijo obolenje. Mlajša ko je oseba, hitreje se imunski sistem odzove in  prepreči to obolenje.
Za cepljenje proti HPV se uporablja cepivo imenovano Gardasil. Trdijo, da je 100% varno in uspešno, čeprav to cepivo ne preprečuje  okužbe z vsemi vrstami HPV. V medicinski literaturi se omenja, da obstaja nad 30 podtipov, 15 pa je najbolj tveganih. Na žalost to cepivo pa preprečuje okužbe samo pri štirih podtipih HPV-ja.
Ameriški Nacionalni Inštitut za rak povdarja, da naj bi bilo omenjeno cepivo učinkovito samo v obdobju prvih štirih let. Ve pa se, da to cepljenje ni vedno brez stranskih učinkov. Po nekaterih raziskavah je približno vsaj 60% tistih, ki so prejeli Gardasil imelo nekatere negativne učinke, kot so; glavobol, slabost, omotica, vročina, bruhanje, driska in celo mišični revmatizem. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko obstajala povezava med cepljenimi in večjim tveganjem za prirojene napake pri novorojenčkih, če so bile matere pred porodom cepljene s tem cepivom.
Nekoliko nenavadano je, da v Sloveniji nekateri zagovarjajo vsesplošno cepljenje deklic v starosti od 11 do 14 let, ne da bi starše obvestili tudi na morebitne dolgotrajne posledice. V zadnjih letih so to cepivo preizkusili na 11.000 ženskah, kar ne daje dovolj garancije za varno in uspešno cepljenje. S tem se ne zanika, da je cepeljenje lahko koristno in tudi smiselno, je pa uvedba obveznega cepljenja problematična. Samo starši pri mladostnikih, oziroma žene in dekleta so edini, ki lahko brez prisile,  se prostovoljno odločijo za cepljenje, še zlasti zato, ker enkratno cepljenje nima dolgoročnega jamstva, da ne bi pri cepljeni osebi prišlo do okužbe s kakšnim drugim podtipom HPV.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da to cepljenje lahko daje mladim lažni občutek varnosti in je prav to cepljenje lahko vspodbuda da zgodaj vstopajo v prezgodnjo spolnost in tako na žalost postanejo še bolj dovzetni za spolno prenosljive bolezni, pa tudi za nezaželjeno nosečnost. Pri odraslih pa velja, da je glavni način preprečevanja okužbe virusa HPV preprečevanje stika z okuženimi osebami. To se doseže z odpovedjo tveganim oblikam spolnih odnosov. Še vedno ostaja gotova spolnost in zvestoba v zakonu, seveda, če sta zakonca zdrava in nista bila predhodno okužena z HPV-jem.