Razglednice so bile vedno dobrodošle. Tako so nastajale v vojnem in mirnem času. V prvi svetovni vojni smo poznali dva tipa razglednic. Ene so domači vojakom pisali na fronto, druge pa so vojaki iz fronte pisali domačim. Takšna je tudim razglednica, ki spada v skupino tistih, ki so jih vojaki pisali s fronte. V ozadju se vije Soča, hrib predstavlja Vrh sv. Mihaela, potem pa zapazimo na levi italijanske, na desni pa avstroogrske vojake, ki branijo hrib.
Poštni žig je: K.U.K. FELDPOSTAMT – 16.V.1916.
in datum: 15.6.1916. Bila je poslana na naslov:
Gospodična
Štefanija Leban – učitelj.
p. PAZIN – BERAN
Istra
Na razglednici je pesem v nemškem jeziku:
*** *** ***
Doberdob:
Kdo ne pozna imena Doberdob?
Imena strahu in železnih dolžnosti?
Saj straži tam že od davnih mesecev
železno avstrijsko gospostvo.
Mnogo krvi je že v potokih preteklo,
A sovražnik hriba ni zavzel.
Naši so žilavo branili kamnita tla.
Marsikateri junak je bil smrtno ranjen.
Niti za pet zemlje ni bilo,
ki bi ne bila raztreljena,
niti kosa,kjer bi ne tekla kri,
ob potokih dežja, ob stiski, lakoti
brez počitka , ponoči in podnevi.
Tako se bori vojak pripravljen na borbo.
V očeh sta mu smrt in večnost.
Imenujte hrib, izmolite molitev,
glejte k Božjemu tronu in prosite,
da bi pogumnim naklonil mir,
ker se je izkazala njih moč.
Dokler bodo naši junaki stali na Doberdobu,
Habsburška slava ne bo propadla
(Korporal 9. Ielly 7, I.R.)
(Prevod A. K.)
