Srbska dinastija

21. septembra je poteklo sto let, ko je bil kronan Kralj Peter I. Rojen je bil 11. junija 1844, ko pravoslavna Cerkev slavi Petrovo.  Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Beogradu. Šolanje je nadaljeval v Ženevi v Švici. Po končanem študiju leta 1861 nadaljuje študij v Parizu v tradicionalni vojni akademiji in jo konča 1864. Za pariško obdobje je značilo, da se je med drugim bavil tudi s fotografijo. V začetku leta 1868, star komaj 24 let na Dunaju tiskajo njegov prevod knjige iz angleščine v nemščino, angleškega filozofa in politika Dona Stjuarta – Mila »O svobodi«. Knjigi je napisal uvod, v katerem nakaže svoj  politični program za Srbijo.
Letošnjo obletnic so v Beogradu slovesno obhajali 21. septembra.Ta dan Srbska pravoslavna Cerkev praznuje Mali šmaren. Srbski patriar je predvodil slovesno bogoslužje, pri katerem je bil navzoč tudi sedanji prestolonaslednik Aleksanedr II. in princeza Katarina, kot tudi vsi trije sinovi iz prvega zakona. Kot posebnost naj pripišem, da je obredom prisostvovalo zelo veliko ljudi, prav tako je bilo po ulicah, kjer bo šel prestolonaslednik veliko šolarjev v narodnih nošah, kot tudi beograjčanov.Ob tem sem dobil neverjetni občutek, da pravoslavne cerkve obiskuje zelo veliko mladine, še zlasti fanton. Naravnost ganljivo je, s kakšno pobožnostjo poljuljajo ikone in sodelujejo pri obredih.Vidi pa se, da v cerkvah manjka srednja generacija, ki je bila ateistično vzgojena.
Popoldan 21. septembra so v Jugoslovanski kinoteki prikazali biografski film Kronanje kralja Petra I., ki so ga rekonstruirali leta 1904. Bili sta dve predstavi, prva za povabljene in druga zvečer za ostalo publiko.
Kraljevski družini je bilo vrnjeno nekaj imetja. Med drugim tudi dvorski kompleks na Dedinju. V dogovoru z vlado republike Srbije in prestolonaslednikom Aleksandrom II. in s pomočjo beograjske turistične agencijo se te prostore lahko tudi ogleda in to nekaj mesecev v letu na vsako soboto in nedeljo, ko se iz njih umakne kraljeva družina.
Najprej se vidi kraljevi dvor, ki ga je z željo kralja Aleksandra I. gradil arhitekt  Živojina Nikolic in akademik dr. Nikolaj Krasnov, član ruske kraljeve akademije. Gradili so ga od leta 1924 do 1929. To je velika reprezentativna vila grajena v belem marmorju v srbsko-bizantinskem slogu. V kompleksu je tudi dvorna kapela posvečena sv. Andreju apostolu. Stil spominja na samostansko cerkev sv. Andreja  na Trsci v Makedoniji. Z željo kralja Aleksandra I. je skupina umetnikov obiskala  večino srbskih samostanov, da so na kartone kopirali freske iz življenja svetnikov in jih nato prenesli v freske te cerkve. Po Titovem ukazu je cerkev v peddesetih in šesdestih letih bila pretvorjena v skladišče. Ponovno je »oživela« ob obisku etiopskega cesarja Haile Selasija. Ta je zahteval, da se mu ob obisku pripravi tudi kapela za molitev, zato so v ta namen tedaj obnovili tudi to cerkvico. ( Etiopskega cesarja je tedaj  spremljal tudi tedanji etiopski gradbeni minister Slovenec ing. Konjedic, brat znane prevajalke Nade Konjdic, ki je živela v Gorici. Rojena sta pa bila v Plaveh.)
Ob Belem dvoru so še perkirišča, terase, bazeni, paviljoni, ki služijo za koncerte … Izpred zgradbe se razprostira veličasten pogled na Dedinje, Košutnjak, Topčider in Avalo. Beli dvor je kralj Aleksander I.  zidal za sinove Petra, bodočega kralja Petra II., Tomislava in Andreja. Grajen je v času od 1934 do 1937. Projektiral ga je ing. Arh. Aleksander Dordzević. Ko je bil Dvor končan se je van vselil knez Pavle z družino.