Ban Natlačen in Mussolini

Zadnje čase se vrstijo zapisi o vlogi bana Natlačena. Malo kdo pa ve, kako se je ta srečal z Mussolinijem. V septembru 1938 je bil Mussolini na večdnevnem obisku v Treh Benečijah (Friuli Venezia-Giulia)
19. septembra 1938 je prišel  na tedanjo italijansko-jugoslovansko mejo, kjer je pri Kačji vasi (Planina) prestopil tedanjo državno mejo. Na jugoslovanski strani so gosta sprejele civilne in vojaške oblasti. Civilno oblast je med drugimi zastopal tudi ban dr. Marko Natlačen, kot ban Dravske banovine. Natlačen je Mussolinija pozdravil in mu dejal, da je ves jugoslovanski narod vesel tega obiska, ker je stopil na jugoslovanska tla kot prijatelj. Prebrali smo, da so bile prav tako prisrčne tudi Mussolinijeve besede. Obisk je bil kratek  in Mussolini se je vrnil preko rapalske meje v Italijo  in odšel v Trst.
Samo po sebi je umevno, da je ta nenadni obisk Benita Mussolinia razburkal del tedanje slovenske javnosti. Na rob dogodku: »Tokratni Natlačenov sprejem je bil pač običajna protokolarna zadeva, ki ne pove veliko ne v prid, ne v škodo Natlačenu.« Enako je bila »prisrčnost« obeh le vljudnostna poteza dveh uradnih predstavnikov držav.
Tudi danes so ob napovedanem odkritju Natlačenovega spomenika bila najrazličnejša mnenja, ki pa se bodo z leti izkristalizirala, še zlasti, ko nam bodo objektivni zgodovinarji kaj več posredovali o banu samem. Večina Slovencev, še zlasti Primorcev ne ve, kako so bana usmrtili in da so tedanji oblastniki ponoči prišli na Žale – ljubljansko pokopališče – in iz groba izkopali trupla, ki so bila v tem grobu; bana, ženo in oba otroka in jih odpeljali neznano kam. (Domneva se, da so nekje v neki kraški jami nedaleč od Ljubljane?) Tedanji grobar, ki je na žalost že pokojni, mi je nekoč prišepnil, da je takšnih »tovariških, ali UDOVSKIH prekopov« bilo na Žalah kar nekaj. »Saj so tovariši ponoči po britofu velikokrat šarili«, je rad pripomnil… Zanimivo bi bilo slišati tudi kaj o tem?
O dogodkih iz zadnje vojne in po njej ne bi smeli pisati zgodovinarji, ki so pred slovensko osamosvojitvijo trobili v komunistični rog, To so tako imenovani slovenski kameleonski zgodovinarji. Ker pa je danes pri Slovencih vse mogoče, se dogaja tudi to, in tako vidimo, kaj vse je napisano in koliko potvorjenih dogodkov ostane dokumentiranih, resnični dogodki pa skoraj niso opisani, ker se še vedno tisti, ki jih poznajo, če so še živi, bojijo povedati resnico.