Partizani in Komunistična partija Italije

V Družini so 27. avgusta 2006 objavili zapis g. Janeza Kebeta iz Starega trga pri Ložu. V njem med drugim piše: »Vodstvo občine Stari trg pri Ložu, ki je bilo leta 1936 v rokah KP, je julija 1941 pripravilo sprejem visokemu italijanskemu komisarju v Ložu … Revolucionarji pod vodstvom KP pa so imeli celo skrivne stike z italijanskimi komunističnimi oficirji v italijanski vojski. Jože Kraševec in Ivan Avsec sta pisno pričala 17. februarja 1998, da jima je v Markovcu okoli leta 1950 dejal nekdanji poveljnik partizan Anton Pevec: »V tej baraki smo imeli partizani sestanek z italijanskimi oficirji po italijanski ofenzivi.« Na Avšičevo vprašanje: »Kako to, da ste imeli sestanek z okupatorjem?« je ta odgovoril, da je imela KP velik vpliv v italijanski vojski in zato ni bilo težav z navezo stikov.«
Povedano v gornjem citatu drži. Znano je, da je Komunistična partija Italije (KPI) imela tudi med fašisti, in ne samo med italijanskimi oficirji in vojaki, svoje člane. To danes ni nobena skrivnost. Prav tako ni nobena skrivnost, da so pred določenimi partizanskimi napadi na italijanske postojanke sledile izmenjave podatkov v prid članom KPI od partizanov, tako da so se določeni italijanski vojaki in tudi oficirji, ki so bili člani KPI,  tedaj umaknili ali pa vedeli kje naj bodo. Po vojni je marsikateri italijanski vojak, ki je bil na ozemlju današnje Slovenije priznal, da so se čudili, kako je bilo mogoče, da so pri določenih partizanskih napadih nekateri vojaki in oficirji vedno ostali nepoškodovani? O marsičem so ugibali, tudi o povezavi s partizani. Seveda se o tem ni javno govorilo, sumilo pa se je!
V isti številiki Družine ste na str. 38 prinesli daljši zapis o dr. Konradu M. Mejaču. Tam pripoveduje: »Leta 1943 so me nekega jutra ob petih zbudili italijanski oficirji in me na hitro odvedli iz stanovanja. Dali so me na vlak, ki je peljal proti koncentracijsekm taborišču  v severovzhodni Italiji v bližini Gonarsa … Čeprav je bilo taborišče v Italiji, so bili nekateri prebivalci v bližini slovenskega rodu …. » Kot izgled se tu gre za koncentracijskem taborišču FOSSALON. Kraj leži med Tržičem (Monfalcone) in Gradežem (Grado). Po vojni je italijanska oblast tu naselila istrske begunce (ezule). Kraj je za časa Mussolinija bil melioriran, prej je bilo tu veliko morsko močvirje, tik pred začetkom vojne še neobdelano. Barake taborišča so po vojni podrli in danes se skoraj ne ve, za njegovo lokacijo, saj so tu velike obdelane njive. Pred leti je umrl zadnji delavec iz tega taborišča. Pravil mi je, da je bilo v tem taborišču veliko pobegov. Ko je po vojni iskal stike z nekaterimi kaznjenci, ki so bili iz tedanje italijanske Ljubljanske pokrajine, jih ni dobil. Svojci so povedali, da se niso nikoli vrnili. Tudi tu je imela KPI svoje ljudi, ki so nekaterim zapornikom pomagali pri pobegu. Ko pa so prišli na Kras in so jih predali drugim vodičem, jih je »vzela noč«. Iz tega se lahko sklepa, da je KPJ s pomočjo KPI  načrtno likvidirala tiste zapornike Slovence, za katere ni želela, da bi se vrnili, ker je sklepala, da bi jim bili pozneje nevarni.
KPI je tudi odigrala svojstveno vlogo z organizacijo TIGR, ki se danes zelo poveličuje.  15. decembra  1935 je bil podpisan »Akcijski pakt« med KPI in TIGR-om k pravici Slovencev do samoodločbe, odcepitve in združitve v lastno državo, če bi KPI prevzela oblast v Italiji.To pomeni, da bi Primorska, Istra in Dalmacija bili po zaslugi KPI priključeni Jugoslaviji. KPI se je za to zavezala najprej samostojno na svojem prenovitvenem kongresu v Lionu lata 1926. (Glavno zaslugo ima tržaški komunist Vladimir Martelanc. (Glej Enciklopedija Slovenije, 5, str. 226 – 227), nato še z bilateralno izjavo KPI in KPJ februraja 1933 in nazadnje s trilateralno Izjavo KPI, KPJ in KPA aprila 1934.  (Glej Enciklopedija Slovenije, 4, str 215). Teze zanjo (avtorji: tržaška komunista Ivan Regent in Dragutin Gustinčič ter Karel Hudomali) sta še prej decembra 1933 in januarja 1934 potrdila Balkanski sekretariat in splošni sekretariat Komunistične internacionale.
Tukaj se jasno vidi, da ni nobenega dvoma, da so nekateri člani organizacije TIGR bili povezani s KP, neglede katero in so sodelovali z njo, kot tudi od nje dobivali finančno pomoč, kar nekateri danes tako neradi slišijo…