Nesoglasja med srbsko in makednonsko Prvaoslavno cerkvijo
29/12/2007 by kodelja
II Makedonci:
V 10. stoletju je bilo ozemlje danešnje Makedonije sestavni del Bolgarije in versko je spadalo pod bolgarski patriarhat, saj je patriarh bival v Makedoniji vse do zatrtja tega patriarhata. Leta 1766 je makedonska Cerkev priključena carigrajskemu patriarhatu in ostane v njem vse do prve balkanske vojne, ko leta 1912 pride Makedonija pod Srbijo in pozneje pod Jugoslavijo. Vse pravoslavne škofije v tedanji Makedoniji so se tedaj priključile srbski Pravoslavni cerkvi.
Po drugi svetovni vojni je bila ponovno ustanovljena država Makedonija. Leta 1958 je bil na Ohridu cerkveno-narodni sabor, kjer so sprejeli odlok o obnovitvi ohridske nadškofije z oblikovanjem ustave makedonske Pravoslavne cerkve kot autokefalne - samostojne - Cerkve v okviru cerkvenopravne edinosti s srbsko Pravoslavno cerkvijo. Tedaj je bil srbski patriarh priznan tudi za patriarha Makedonske cerkve. To stanje je tedaj priznala tudi srbska Pravoslavan cerkev. Makedonci s tem niso bili zadovoljni, zato so težili k samostojnosti. Sveti arhierejski sinod makedonske Cerkve proglasi leta 1967 neodvisno makedonsko Cerkev v sklopu skopsko-ohridske nadškofije. Srbska Cerkev, ki bi kot matična Cerkev morala novonastali organizaciji, makedonski Cerkvi, priznati samostojnost, tega do danes še ni storila. Tako so uradno stiki zelo hladni, čeprav nekateri makednoski teologi tudi študirajo v Beogradu.
Ob proglasitvi neodvisnosti je imela makednonska Pravoslavna cerkev samo tri škofije in dve v inozemstvu. Vsi škofje imajo po grškem zgledu naziv metropolit. Vernikov je v državi nekaj manj kot en milijon z 950 cerkvami in kapelami. Nekoč so imeli na tem ozemlju 86 moških in ženskih samostanov, danes je ostalo še nekaj moških in okli 20 ženskih samostanov.
Samostojnost ali autokefalnost je v pravoslavnem cerkvenem pravu izredno pomembno. Če neko Cerkev matična Cerkev ne prizna, jo ne priznajo tudi druge. Ko je bolgarska Cerkev leta 1878 razglasila samostojnost, jo je carigrajska izobčila. Tako je ostalo vse do leta 1946. Vsako leto delegacija makedonske Cerkve obišče grob sv Cirila v baziliki sv. Klemeta v Rimu, vendar nikoli istočasno z bolgarsko delegacijo.
V maju 2003 je prišlo do napetosti med srbsko in makedonsko Pravoslavno cerkvijo.Srbski patriarh Pavle je imenoval škofa Zorana Vraniškovkega za svojega eksarha - namestnika v Makedoniji, - in nato še za episkopa na Ohridu. Njemu ali srbski Pravoslavni Cerkvi so se priključili trije makedonski pravoslavni samostani. Makedonska Pravoslavna cerkev je na to takoj reagirala, saj smatra, da je to njeno ozemlje, in novoimenovanemu nadškofu odvzela naslov in položaj, ki mu ga je dodelil srbski patriarh Pavle. Reagirala je tudi državna oblast v Makedoniji in nadškofa pogojno obsodila na dve leti zapora, ker je opravljal službo božjo zunaj cerkvenih prostorov, brez ustreznega dovolenja. Makedonska državna oblast zastopa stališče, da je ohranitev in obramba samostojnosti makedonske Pravoslavne cerkve in pravoslavnih samostanov v inetresu makedonskega naroda in tudi makedonske države. Celo letošnja božična poslanica prebrana na pravoslavi Bnožič (6.1.2004), ki jo je napisal patriarh srbske Pravoslavne cerkev Paple pravi: » Od vernikov v Makedoniji zahtevam kanonsko in liturgično enotnost s srbsko Pravoslavno cerkvijo…« To dokazuje, da jemlje ozemlje države Makedonije po cerkvenopravnem gledanju za del srbske Pravoslavne cerkve. S temn se seveda ne strinja večina makedonskih vernikov, kot tudi velika večina menihov in duhovnščine. Res pa je, da imajo samostani v Makedoniji veliko menihov, ki so Srbi. Prav tako na Hilandarju ni nobenega Makedonca , ampak so v srbskem samostanu samo srbski menihi. Podobni posegi srbske Pravoslavne cerkve v Makedoniji se običajno ponavljajo, ko je Makedonija politično in gospodarsko v krizi.Tedaj skuša srbska Pravoslavna cerkev izrabiti Srbe, ki živijo v Makedoniji, zlasti menihe srbske narodnosti, ki so v makednonskih samostanih, in tako oslabeti vpliv makedonske Pravoslavne crekve, da bi jo na silo izničila ter jo ponovno tudi vidno privedla pod okrilje srbskega pravoslavja.