Paberkovanje ob Normandiji

Ustavil sem se pri znancu, ki prevaja iz angleščine v italijanščino že drugo knjigo  o iskrcavanju zaveznikov v Normandiji pred 61 leti. Ali o tako imenovanem  »Dnevu - D ali D-Day«. Začudil sem se, da je v tej zbirki o tej temi do sedaj izšlo že 18 knjig, v pripravi pa sta še dve. Knjige so bogato ilustrirane, opremljene z zemljevidi,  z angleškim načinom posredovanja dogodkov in kritično osvetljenimi tudi angleškimi vojaškimi spodrsljaji. Posebno bogastvo te zbirke je v jeziku, ki ga krasi vojaško izrazoslovje, vendar podano na zelo poljuden in razumljiv način, s komentarji, da tako postanejo knjige privlačne najširšemu krogu bralcev, obenem pa se lepo prevajajo v druge jezike.
Ob tem dogodku se mi je pogled ustavil na francosem časopisu, ki je prinašal komentar na govor, ki ga je 6. junija imel kardinal Joseph Ratzinger (sedanji papeđ Benedikt XIV)v ekumenskem bogoslužju v katedrali v Bayeuxu. Kardinal se je najprej dotaknil pokojnih, neglede na to, na kateri strani so bili. »Cerkev velikokrat govori o večnem življenju. Tudi mi sami naj bi se večkrat zavedali svoje poklicanosti v večno življenje in živeli tako, da bi lahko z našim sedanjim življenjem stopili pred Božje obličje, ki ga (upajmo) uživajo vsi, ki se jih danes spominjamo. «
Nekateri radi Cerkvi očitajo beg iz sedanjega sveta, češ, da Cerkev živi v nekem sanjskem svetu, ki ni v tem svetu. Kardinal pravi: » Kdor živi svoje življenje v osebni odgovornosti za večno življenje, daje svojemu tuzemskemu življenju večno težo … Tudi normandijske poljane opominjajo nas (!) žive, naj ne pozabimo na smrt in pravilno živimo pred obličjem večnosti.«
Ko se je kardinal Ratzinger tokrat dotaknil problema sprave je dejal: «Proces sprave po drugi svetovni vojni prihaja iz krščanskega duha. Ta proces dokazuje, da samo sprava ustvarja mir na svetu in da nobeno nasilje ne more ozdravljati. Človeka lahko ozdravi samo pravičnost. Prav pravičnost mora biti merilo pri vsakem političnem ravnanju v sodobnih sporih, neglede na to kje so. »
Kardinal Ratzinger je ob tej priložnosti imel več govorov. Zelo odmevno je bilo njegovo predavanje v Caenu, ko je v jedru predavanja omenil terorizem, strah sodobne družbe. Tako pravi: »Terorizem je postal neka nova svetovna vojna. To je vojna brez jasno začrtanih front. Izbruhne lahko kjerkoli na svetu, saj ne pozna razlike med (kombatami) vojaki in civilisti. Boj proti terorizmu mora imeti samo en namen; paziti je treba  na vzroke terorizma. Če je vzrok terorizma krivica, prizadevajmo si, da to krivico odstranimo. Kajti noben terorizma ni mogoče premagati z nasiljem!«
Zanimiva je bila tudi kardinalova izjava, da je kot Nemec  boj zaveznikov proti Hitlerju jasno označil kot »pravično vojno«.
Kardinal tudi meni, da je sprava med nekdanjimi sovražnimi državami druge svetovne vojne zgled za rešitev napetosti in sporov med nekaterimi sedanjimi evropskimi narodi.