Počitnice in mi:

Bliža se čas počitnic. Mnogo je načinov, kako jih preživimo. Občutek spočitosti pa ne nastane sam po sebi, zanj je treba nekaj storiti, zato nekaj misli.
Potreba po morju in soncu, po hribih in svežem zraku se velikokrat prelije v iskanje drugih vrednot, ki so bolj povezane s potovanjem, kot s turizmom. Odkrivanje naravnih lepot, ki jih je razkošno razsejala Božja vsemogočna ustvarjalnost, in kulturnih vrednot, ki jih je kot bisere vtkala v ta svet misel in roka Božjih sodelavcev, priložnost za pogovor o vsem tem s človekom, ki stoji pri odprtih vratih in ima vedno čas za človeka, ki gre mimo, trenutki tišine ob zahajajočem soncu, ali ob tabernaklju v cerkvi – vse to spreminja navadni turizem v nekaj veliko globljega, da tako lahko postanejo  počitnice – naše počitniško ROMANJE!
Kristjani, ki gredo na počitnice kot turisti, lahko odigrajo pomembno vlogo pri povezovanju človeštva, v vesoljno bratstvo, ki ga je Jezus s vojim prihodom na svet začel in ga je svojim učencem zaupal, kot zgodovinsko nalogo.
So vrednote, ki jih ne moremo kupiti, enako ne plačati, so pa za vsakega na počitnicah neprecenljive vrednosti, saj obogatijo tistega, ki jih daje in tistega, ki jih sprejema.
Zavedati se moramo, da bo turizem cvetel in uspeval tudi kot gospodarska panoga, predvsem na osnovi vrednot Cerkve, družine in turističnih delavcev. Vsi tako stojimo pred velikim izzivom, neglede kje nas je Božja ljubezen naselila, ali pa pripeljala, ob lepotah narave, s kulturnimi in verskimi zakladi, ki so jih ustvarili naši predniki, pa tudi z našo srčno pridnostjo, ki jo lahko zapazi vsakdo, ko se ustavi ob nas, ali pa nas kjerkoli spozna…  –   BOG Z VAMI NA POČITNICAH!