Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for januar 23rd, 2008

Zadnje čase se veliko razmišlja, kakšni so sadovi drugega vatikanskega koncila. Sedmega decembra lanskega leta je minilo štirideset let od njega. Ob tem spominu smo lahko prebirali zelo izčrpne razprave o konkretnem stanju vere in Cerkve v posameznih državah in celo kontinentih.
V Indiji so podčrtali predvsem pomen globalizacije in kulturnih vplivov in vse večjo izoliranost Cerkve pri tamkajšnjih dramatičnih procesih. Obenem pa so opozorili, da so indijski kristjani pod vplivom hinduizma bolj odprti za sodelovanje.
V Braziliji so ponovno opozorili na potrebo po odprtosti Cerkve do ubogih in obubožanih. Tega tamkajšni Cerkvi tudi po koncilu ni uspelo uresničiti, kar je boleče in ima za posledico še vedno zelo hitro upadanje katoličanov, bodisi v mestih kot tudi na podeželju.
V Afriki, zlasti na Slonokoščeni obali, se ponovno poudarja, da je premalo upoštevana samostojnost Cerkve v Afriki in da je premalo dijaloga z afriškimi religijami. Popolnoma napačno je bilo, da so bile sinode afriške Cerkve v Rimu in ne na območju krajevnih Cerkva. Vse preveč je v bogoslužju evropskega cerkvenega vpliva in premalo afriške duše, kar dokazuje, da je v ospredju rimska centralizacija in ne odprtost najrazličnejšim afriškim kultuam, ki bi pomagale, da bi afriški kristjan laže razumel evangelij. Tamkajšnje pokoncilsko obdobje na žalost zaznamuje poenotenje Cerkve, obenem pa se vidi krčenje svobode krajevni Cerkvi.
Zanimive so ugotovitve v Evropi. V Belgiji in na Nizozemskem prihajajo do spoznanja, da je koncilska »revolucija« pri tamkajšnjih vernikih dosegla širino, ki je prej ni bilo. Prinesla je večjo versko poglobitev med verujočimi. Na drugi strani pa je prišlo do napačnega eksperimentiranja z vero, kar je imelo za posledico, da so duhovniki zapuščali duhovništvo, vloga Cerkve v družbi pa se je omajala. Kljub vsemu: »Cerkev je tu ostala manj številčna, obenem pa duhovno bogatejša!«
V laični Franciji ugotavljajo, da je katolicizem postal »politikum«, ker  država zaradi muslimanskega vpliva znova in znova opozarja na krščansko poreklo, ki je vtkano zgodovinsko, geografsko pa tudi narodnostno v vero, kulturo in nacionalno samobitnost Francozov.
Na Poljskem so o tej obletnici veliko pisali. Pokojni Papež in tedanji krakovski  nadškof Karol Wojtyla je na koncilu velikokrat odločno in dostojno posegal v debate. Sam je izjavil: »To je bila revolucija!« Sad te revolucije so bili; bogoslužje v domačem narodnem jeziku, koncilska izjava o verski svobodi, odprtost in posluh za človeka sedanjega časa, preklic izobčenja med katoliško in vzhodnimi Cerkvami, izjava, da imajo delež pri veselju in trpljenju, žalosti in upanju ljudje sedanjega časa, in tako tudi vsi člani Cerkve. Vse to je nakazalo novo poglavje med Cerkvijo in sodobno družbo, kar je pokojni papež tudi nadaljeval in uresničil še z opravičilom za vse krivice, ki so jih v zgodovini povzročili člani Cerkve…
Ta veter v Cerkvi je bil marsikje zavrt, saj so se mnogi prestrašili teh novosti in skušali zaustaviti ta »revolucionarni« tok Cerkve. Ob vsem tem pa je lepa in dobra ugotovitev, kako se je kljub vsemu nasprotovanju duh prenove in svobode uveljavil v Cerkvi in z njo tudi zaživel!

Advertisements

Read Full Post »