Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for maj 6th, 2008

(Ljudje samo postali »valutna enota«, s katero kupčujejo mediji.)

»Torej ste bogati! Oplemenitite dane vam talente v svojem življenju!« Tako je voščila dobro jutro radijska napovedovlka, ko sem prebiral rezultate zadnjih volitev.  Pred seboj sem imel tri naše dnevnike in vsi trije so se po svoje razpisali in vsak je zopet po svoje dokazoval, kaj lahko pričakujemo od nove vlade. Čez dan  pa sta mi s pošto prišla še dva tuja dnevnika, ki tudi nista skoparila z novicami o naših volitvah. Seveda so se njihovi pogledi  razlikovali od tistih, ki sem jih prebral zjutraj. Lahko bi sklepal, da je bila, kot se velikokrat dogodi, glede istega problema, medijska osveščenost različna, še zlasti od tiste, ki sem jo zasledil zjutraj.
Če kdaj, si je tudi ob zadnjih volitvah politika podredila medijsko obveščanje in tako potrdila tezo, da so mediji svojstvena industrija. Upoštevati pa moramo, da medijska industrija proizvaja interpretacije, mnenja, stališča ali vse tisto, kar ljudje potrebujemo, da se potem lažje za neko stvar odločimo, ali si do nje izoblikujemo svoje stališče.
Večina ljudi pridobiva informacije iz medijev, zato se tudi odloča na podlagi njihovih informacij. Tega se zavedajo zlasti politiki, saj ni vseeno, katera medijska interpretacija zmaga v javnosti; ali je to opozicijska, ali pa večinska.
Tako pridemo do spoznanja, da bi mediji morali biti ločeni od vladajoče politike. Tega ni in tudi še lep čas ne bo. – Veliki utopisti so tisti, ki govorijo, da je ta in ta časopis nevtralen, ali ni vezan na nobeno politično stranko. Tak časopis bi kmalu propadel, ker bi ga nihče ne podpiral. Tako vidimo, kakšne žrtve so novinarji. Čeprav ti velikokrat izbrskajo marsikatero informacijo, jo velikokrat ne morejo posredovati direktno, ampak jo morajo prikrojijo glede na okoliščine ali vir informacije. Kot vemo, so za novinarje glavni vir informacij prav politiki, tem pa ni vseeno, kaj pride v javnost. Če pa  imajo dovolj moči, lahko glasilo, ki jim ni všeč, preprosto tudi  ukinejo  z banalno utemeljitvijo »iz finančnih razlogov«. (Sveži primer je  Putin!) Glavni namen novinarja ni v tem, da opisuje potek kakih dogodkov, ampak da dogodke za bralca razloži in jih analizira. Tisti, ki imajo možnost slediti večjemu številu takih analiz in razlag, si lažje ustvarijo svoje mnenje, kot tisti, ki so vezani samo na en vir, ali dva. Tako prihaja pri bralcih do enostranskih odločitev, ki pa so lahko tudi problematične. Iz zgodovine vemo, da so takšne odločitve  lahko tudi usodne. Podobno je z radiem in televizijo.
Svojčas smo slišali, da so novinarji in s tem mediji četrta veja oblasti. Danes tega ne trdi nihče več, če to trdi, je znak, da živi vsaj petdeset let za časom. Četrta veja oblasti so danes lastniki medijev, neglede kdo so. Danes v svetu ti obvladajo mnogo večje razsežnosti, kot jih ima katerakoli država, zato tudi brez težav tako ali drugače lobirajo, še zlasti v majhnih državah, da pri narodnih manjšinah o tem sploh ne govorimo.
Vsega tega se bralci pa tudi državljani katere koli države premalo zavedamo. Vsak medij živi od uporabnikove pozornosti – časopis od bralca ali kupca, radio in televizija pa od poslušalca ali gledalca. Ljudje smo tako postali neka oblika »valutne enote«, s katero kupčujejo mediji na medijskem tržišču.
Je pa tu za medije nastavljena past. Ko bralci, poslušalci in gledalci pri medijih zapazijo, da ti svojega dela ne opravljajo objektivno, ampak so pristranski, kar se velikokrat dogaja, pride mimogrede pri časopisih do upada naklade, radijske postaje so manj poslušane in določene televizijske hiše manj gledane.  To je nekakšna kazen, ki jo bralci, poslušalci in gledalci imenujejo v nekaterih državah  »medijski linč«. (Ta pojem ima pri Slovencih drugačen pomen. Uporabljamo ga ko obmetavamo nekega človeka z negativnimi, kritičnimi, njemu škodljivimi besedami. Pomeni pa tudi negativno, glasno, navijaško razpoloženje o kom.) Ne smemo pa ob tem pozabiti: Ljudje bodo kljub temu iskali informacije – pa na drugih mestih. Glavnina teh informacij pa bo lahko celo slabše kakovosti, kar bo imelo negativne posledice pri bralcih, poslušalcih in gledalcih. Ali zelo preprosto: Medijsko informiranje ostane, ker pa ni kvalitetno, bodo presoje in gledanja na posamezne dogodke še naprej pomanjkljiva,  kar pa gre na škodo bralca, poslušalca ali gledalca.

Advertisements

Read Full Post »