Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for maj 15th, 2008

Nestrokovnost in neodgovornost v novinarstvu.

Drugega maja me je po dolgem času obiskal starejši gospod iz Beograda skupaj s sinom, univerzitetnim profesorjem. Častiti gospod se rad ponaša, da je še vedno član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, čeprav ta nekako ne obstaja več. Nič posebnega, obiski so pač obiski, vendar tokrat je bilo precej drugače. Akademik mi je v dvournem obisku razlagal, koliko slabega je naredil maršal Tito Srbom. Priznam, da sem se neprijetno počutil, ko nekdo dve uri »znanstveno« trobi eno in isto. Ob odhodu me je zasrbel jezik in sem mu prišepnil: »Če vam je Tito v napoto, ga prenesite v Kumrovac!« On pa v rafalu doda: »Saj ga Hrvati nočejo!« in smo se poslovili.
Tretjega maja pa me je pozabavalo pismo v Primorskem dnevniku z naslovom Velik človek. Pisec nas na dolgo in široko seznanja, kaj vse je zagrešil papež Janez Pavel II. Tisti, ki vsaj malo poznamo rimokatoliško Cerkev, lahko pripomnimo, da so problemi, ki jih je tokrat pisec napisal, vsaj nekateri resnični. Mogoče bi samo dodal, da jih je še več! Tega ne zanika nihče. Obstaja pa vprašanje, ali se do teh problemov tako pristopa? Mene recimo, trditve beograjskega akademika o Titu niso prepričale, čeprav jih je dokazoval, lahko bi rekli prepričljivo, a s kančkom srbske trme! Gotovo pokojni maršal zasluži tudi kakšno pohvalo. Vsaj jaz tako mislim. Nekaj podobnega bi si upal trditi tudi o pokojnem papežu. Upam pa si postaviti vprašanje: »Vse, kar je bilo slabega napisanega o njem in Cerkvi in zvaljeno nanj, mislite, da je vse to res zakrivil on?«  Eno je papež, drugo pa so kongregacije ali ministrstva, ki skrbijo za posamezne resorje. Te v glavnem mimo papeža, razen v važnejših stvareh, svobodno presojajo in odločajo o problemih znotraj Cerkve.
Če kdo želi biti član Cerkve, je dolžan, izpolnjevati določene zapovedi ali odredbe. To velja tako za navadnega vernika kot za teologa. Ne obstaja Cerkev, ki bi tega ne imela. Vernik se za Cerkev svobodno odloči, nihče ga k temu ne sili. Napake, slabosti, škandali in nepravilnosti pa so se in se bodo v Cerkvi dogajale, ker je  Cerkev del človeštva!
V Delu se je te dni slovenski ekonomist lotil temeljite analize gospodarskih razmer v Sloveniji. Ali bi za takšno negativno stanje, kot ga je prikazal ta ekonomist, krivili bivše predsednike ali sedanjega? To ne pelje nikamor!  Ob takšnih zapisih, kot je bil o papežu, me moti strokovnost. Naši novinarji so preobremenjeni, ker jih je premalo, to moramo priznati in vas občudujemo, kako lahko spravite skupaj tednik ali dnevnik, zato smo vam bralci zelo hvaležni. Da časopis izide, se pač ubadate z vsemi mogočimi temami, razen z vremenom. To strokovno prepuščate g. Darku Bradassiu, njega pa se do danes še ni nihče dotaknil, četudi njegove prognoze ne držijo vedno, pa za to ni on kriv. Zopet pa je res, da o teologiji in Cerkvi želijo pisati vsi, četudi o tem zelo malo vedo. Tako ne smemo mimo virov, odkod jih kdo dobi,  in »časnikarskih rac«, ki jih je danes kar precej, še zlasti o duhovnikih, redovnikih, o Cerkvi sami in se z njimi tako mimogrede pocukra časopis, da je bolj bran in zanimiv. Naivni bralci se ob tem zabavajo, trezni pa list odklanjajo ali ga celo odpovedujejo.
Ob tem epizoda. Moj znanec vsak dan  posluša radijsko poročilo o dnevnem tisku, in to v dveh jezikih. Nato kupi kup časopisov in revij. Ob desetih in petnajst mi redno telefonira in referira nekako tako: »Si prebral to in to?  Preberi, to se splača, to pa  je napisal šuštar, se ne splača…« Zanj je člankar, ki ni zadel bistva – šuštar. Nekoč sem ga pobaral, zakaj bi ne rekel žnidar? To je bolj »lušo maštir«. Pa mi je odgovoril: »Ne, tega ne bom rekel, ker je bil to poklic mojega očeta in bi ga tako žalil, on je bil »fin žnidar«,  ti ki tako pišejo pa so šuštarji!«

Advertisements

Read Full Post »