Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for februar 2010

Iz obronku Goriškega krasa, kjer domujemo, se že lepi čas nismo javili. Naj bo tokrat nekaj novic, takšnih in drugačnih.
Zadnje dni lanskega junija in prve dni julija smo poromali preko Francije v Švico in v romarskem svetišču Marija Stein priporočili nas in našo župnijo Marijinemu varstvu. Lepote dežele Švice so nas pritegnile in smo sklenili, da se bomo še podali v ta prelepi gorski svet.
Zadnjo nedeljo v septembru smo prvič romali na Kurešček pri Ljubljani. S skupno molitvijo in lepo oblikovano romarsko mašo pri Kraljici Miru sno sklenili, da se bomo še vrnili.
Zahvalno nedeljo in god župnijskega zavetnika praznujemo pri nas še vedno po avstro-ogrski tradiciji, to je na nedeljo po sv. Martinu. Popoldansko bogoslužno slavje  je vodil g. Roman Poljak, župnik iz župnije Sv. Duh pri Škofji Loki. Za pevsko popestritev pa je poskrbel baritonost prof. Matjaž Robavs. Po zapeti zahvalni pesmi in blagoslovu vozil, nam je zaigrala še godba »Kras« in nato je sledilo prijetno župnijsko druženje pred šolo, kot vsako leto.
Pri nas je župnijska tradicija, da jaslice naredi gospod Mario Vizintin, ki nas vsako leto razveseli in preseneti s svojo izvirnostjo. Poleg tega je tudi letos ponovno sodeloval pri razstavi jaslic na Sv. gori in tako zastopal naš Goriški kras.
Četrto adventno nedeljo smo se odpravili na Božični koncer v Cankarjev dom, kjer so nas Sinfoniki RTV Ljubljana skupaj z mladinskim in otroškim zborom pa še s triom Eroika popeljali v čar božičnih pesmi. Nepozabni nedeljski popoldan, kljub muhastemu vremenu nam je polepšal božično-novoletni čas.
Naša župnija ima župnijski list z naslovom: »BESEDA«, ki enkrat na mesec prihaja med nas in to že 24 let. Ta nas je v letošnji januarski številki seznanil s krajevno in župnijsko statistiko, ki nam jo vsako leto pripravi g. Ambrož Kodelja. Iz Besede povzemamo tole misel; »Ko si bodo zanamci čez 50 let ogledovali našo župnijo DOBERDOB, v kateri bodo živeli, bodo o nas dobili svoje mnenje. Lahko nam bodo za marsikaj hvaležni, mogoče pa se bodo celo nad kom zjokali? Ko bodo prelistavali župnijske albume, ali celo brali župnijski list Beseda, bodo tedaj naša telesa že zdavnaj prah in pepel. Tedaj bodo, seveda če bodo želeli, lahko objektivno ocenili naš sedanji čas, spomine, ki smo jih zapustili, kot tudi naše sedanje ravnanje, odločitve in načrte. Ko bodo podedovali našo kulturo, predvsem kulturo srca, si bodo predstavljali, kakšni smo bili in za katere vrednote smo se trudili. Kaj mislite, ali nam bodo za vse to hvaležni?  Takrat bo pomembno samo eno; ali smo mi sedaj v našem življenju ravnali po vesti, pošteno, objektivno, nesebično … in v resnici dobro za soljudi, pa tudi za župnijo in družbo.Tedaj bo vse to že preteklost, saj je čas v katerem sedaj živimo zelo razgiban.«
V soboto 16. januraja smo imeli v gosteh Katoliške izobražence iz Kranja. Vodila sta jih prof. Marjeta Brence in kranjski župnik prelat g. Stane Zidar. Naš g. župnik Ambrož Kodelja jim je razkazal našo okolico. Začeli so v Rubijah, kjer je v gradu bival Primož Trubar, ko je pridigal v Gorici in okolici, nadaljevali so v Sredipolju ali Redipulji na Avstroogrskem pokopališču iz prve svetovne vojne. Tu so se spomnili naših Janezov, ki sanjajo večni sen in so padli po Krasu in okolici. Pot jih je nato vodila na italijansko pokopališče iz prve svetovne vojne in po Bizjakeriji, kamor so se zatekli prebivalci Kvarnerja pred udorom Turkov, so se povzpeli na Goriški kras na Doberdob. Ker so bili še polni prelepih vtisov iz dokumentarnega filma, ki je bil na sveti večer na ljubljanski televiziji z naslovom: »Bog ji je dal tolk’ talentov«, jim je edini moški igralec v tem filmu povedal marsikaj, o njenem nastanku, pa tudi o kraju samem. Kot zanimivost naj povem, da jih večina še ni bila nikoli na našem koncu. Vidite, kako je Slovenija velika!
V božičnem času že nekaj let povabimo kakšno pevsko ali glasbeno skupino, da z nami moli pri nedeljski maši. Tako je bilo tudi na nedeljo 17. januarja, ko smo imeli v gosteh TRIO QUARTET iz Škofje Loke, ki ga sestavljajo štrije mladeniči in prihajajo iz okolice Škofje Loke in sicer: Andrej Fojkar, Tine Čarma, Jernej Strah in Lenart Rupert.  Po maši so nam s kratkim koncertom zapeli še nekaj črnskih duhovnih, tudi na italijansko pesem niso pozabili. Zaključili so še z venčkom slovenskih narodnih. Ob lepem fantovskem, celo rahlo nagajivem petju smo sklenili, da jih še kdaj povabimo na naš Kras. Upamo, da se bodo našemu vabilu odzvali.
Na svečnico se po stari slovenski navadi, tudi pri nas  poslovimo od božičnega časa. Že nekaj let na ta dan naši šolarji prinesejo k jaslicam hranilnike z darom za šolarje v misijonu s.  Tadeje v Paraguayu. Tako je bilo tudi letos. Darovali so 320 evrov. Z razliko od prejšnjih let pa sta nam gospod in gospa Hilarij in Lucija Lavrenčič pripravila izredno lepo in pestro sodelovanje pri bogoslužju. Pri maši so nam šolarji zapeli staro slovensko pesem, ki se je pri nas  prepevala v prejšnjem stoletju na svečnico. Bogoslužje je bilo obogateno z instrumenti in tako smo še enkrat podoživeli toplino in lepoto božičnega časa, ki je in ostane za marsikoga najlepši čas v cerkvenem letu.
Pepelnica je v naši vasi razkričana in  poznana po norenju. Manj pa je znano, da imamo pri maši že veliko let nabirko za Materinski dom. Tudi letos smo z veliko hvaležnostjo mislili na to in tako začeli postni čas. To je le nekaj utrikov iz našega Goriškega krasa.

Read Full Post »

Matjaž Robavs, bariton
Andreja Furlan – Kosmač, klavir

Kulturni dom Nova Gorica – 18. januar 2010

Ne vem, kako bi ta koncert vključil v novogoriško glasbeno življenje. Niti ne vem, s kakšnimi občutki so poslušalci v ponedeljek 18. januarja zapuščali Veliko dvorano Kulturnega doma v mestu vrtnic. Vse to prepuščam presoji tistim, ki so imeli srečo in so ta večer napolnili novogoriški kulturni hram.

Mesto vrtnic nam je v ponedeljek 18. januarja postreglo z imenitnim glasbenim dogodkom. V veliki dvorani Kulturnega doma smo namreč lahko prisluhnili Schubertovemu Zimskemu popotovanju v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa ob klavirski spremljavi pianistke Andreje Furlan – Kosmač.
Mgr. prof. baritonist Matjaž Robavs je vsaj nekaterim, ki so ga ta večer poslušali, dobro poznan, prav tako tudi pianistka ga. prof. Andreja Furlan – Kosmač – vipavske doline cvet. Zelo smo je veseli, ko pride iz slovenske prestolnice tudi na naše goriško podeželje.
Schubert je v nemškem glasbeno-vokalnem svetu poznan kot zahteven za izvajalca. Kljub temu da je mgr. prof. Matjaž Robavs mlad pevec,  sta zanj značilna prefinjeno pevsko izražanje in izredna izvajateljska vzdržljivost ob številnih glasbenih niansah. Njegovi pevski prehodi ob besedilu, ki je ponekod resno, drugod šegavo, so markantno dovršeni, mojstrsko izpeljani in imajo za poslušalca pravi fantovski šarm. Čeprav, kot pravi sam, je na Schuberta ves čas njegovega glasbenega specialističnega študija gledal kot na nekaj nedotakljivega, ga je izredno vzljubil, osvojil in pri vsaki predstavi se vanj vživi, tako da ostaja ob posameznih odpetih delih nekaj sekund kot zamaknjen. Nato se ponovno zbere in poje dalje po neizpeti poti lepote, ki se nadaljuje v onostranstvo. Mimogrede postane ta Schubertova pot, v izvedbi Robavsa prijetno čakanje, ko poslušalci stopajo po njej v še ne izpeti del večera. Njegova prefinjena nemška jezikovna dikcija poslušalce vedno znova prepriča in potrdi, da je mojster tudi na tem področju, saj prav pevski dikciji posveča izredno pozornost na mednarodnih pevskih seminarjih, ki jih redno vodi. Tako zapetega Schuberta, kot ga zmore Robavs, ne doživimo zlepa niti pri pevcu nemške narodnosti. To laskavo priznanje mu redno poklanjajo glasbeni kritiki v germanskem glasbenem svetu.
Pri Robavsu se vidi odgovornost in spoštovanje do občinstva, saj rad poudarja, da »višja kot je izvajalska sfera, v kateri muziciraš, lažje ti je in z manj zadržki te občinstvo sprejme«. Vsega tega smo bili deležni poslušalci tudi tokrat na novogoriškem ponedeljkovem glasbenem večeru.
Dovršeno spremljanje naše priznane pianistke prof. Andreje Furlan – Kosmač je večeru dalo še poseben čar. Tisti, ki Robavsove samospevne nastope poznamo z drugimi pianisti, kot tudi z inštrumentom fortetiano, smo zaznali le malo predolge pavze med posameznimi skladbami, ki si jih je verjetno privoščila pianistka, vendar to večeru ni odvzelo čara.
Organizatorji so poskrbeli, da je poslušalec imel v rokah nemško-slovenski tekst (priskrbela ga je Glasbena matica iz Ljubljane) in tako z lahkoto spremljal celotni potek koncerta, čeprav je bil tu in tam slovenski prevod v nekaterih verzih preskromen.
Baritonist Matjaž Robavs je mogoče za marsikoga bolj poznan kot pevec pri triu Eroika, kjer redno nastopa v družbi Aljaža Farasina in Metoda Žuneca.
Ob tokratnem koncertu pa so se mi zastavila le nekatera vprašanja, tako mimogrede. Ob koncu je na oder, kot običajno, prikorakalo dekle s šopki. Pohvale vredna gesta. Vendar je bilo to dejanje prehitro. Oba nastopajoča, baritonost in pianistka, sploh še nista prišla »k sebi« in sta bila še v normalnem »ustvarjalnem transu«, zato je ta gesta učinkovala malo čudno. Po nekaterih nastopih nastopajoče obdarijo s šopkom šele po drugem aplavzu, ko se zopet pojavijo na odru. O tem bi bilo prav, da bi vodstvo Kulturnega doma razmišljalo. Mogoče bi to bilo primerno tudi za siceršnje prireditve v njem.
Publika! Pogrešali smo mlajšo generacijo. Ali Nova Gorica ne premore nobene solopevske glasbene vzgoje? Že res, da je mladi rod usmerjen v druge glasbene tokove, vendar če mladine ne bo na koncertih, bodo ti počasi zamrli, ker enostavno ne bo več obiskovalcev, mladi pa bodo prikrajšani za to zvrst glasbe, kar bo vsekakor velika škoda. Končno bi o glasbeni vzgoji morali razmišljati tudi naši pedagogi, še zlasti na srednjih (viših) šolah, ki jih tudi Nova Gorica premore.

Read Full Post »