Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for julij 2010

Na našem Gopriškem krasu imamo birmo vsako štiri leta. Po običajni pripravi, ki traja dve leti določimo datum birme. Ta je bila letos na soboto 24. aprila 2010. Z razliko od prejšnjih let, ko je redno prihajal med nas goriški nadškof, je tokrat z njegovim dovolenjem birmoval stiški opat p. Janez Novak.
Stična je tesno povezana z našo Gorški nadškofijo. V toku zgodovine je spadala pod oglejski patriarhat in je tako z nami tvorila enotno cerkveno ozemlje. V prvi svetovni vojni pa malokdo ve, da je prav stiška opatija nudila zavetje  beguncem, ki so se morali umakniti iz Gorice, kjer je potekala znana Soška fronta. Med temi begunci je bil tedanji goriški knezoškof Frančišek Borgia Sedej in celotno bogoslovje s profesorji. Stiški menihi so zanje skrbeli, saj jim niso nudili samo streho, ampak tudi vso oskrbo, da so se lahko preživljali. Med tedanjimi bogoslovci je bil tudi poznejši tržaški škof Santin, o katerem so še vedno deljena mnenja v zvezi z njegovim pogledom in ravnanjem do Slovenec, v času fašizma v tedanji tržaški škofiji. Tedaj so begunci s seboj pripeljali celotno goriško semeniško knjižnico in del nadškofijskega arhiva, ter ju tako obvarovali pred uničenjem. Knezoškof mons. Sedej je bil stiški opatiji za to njihovo plemenito gesto izredno hvalen. Velikokrat je v svojih govorih, pa tudi drugače, omenjal plemenitost stiških menihov, kot tudi njihovo dobroto in seveda vzorno duhovnost, s katero so se kot tedanji begunci srečevali v času bivanja s stiško samostansko skupnostjo.
Stiški opat p. Janez Novak je podelil zakrament svete birme 31. našim birmancem. Njegova prijazna, plemenita in topla beseda je nas vse vspodbudila, naj vstrajamo v veri in ostajajmo dobri ljudje in kristjani. V italijanskem jeziku, ker je bilo pri maši tudi nekaj sorodnikov naših birmancev iz najrazličnejših predelov naše države, pa jih je še nagovoril naš nadškofijski vikar za Slovence mons. dr. Oskar Simčič, za kar so mu bili izredno hvaležni.
Ob koncu so se straši birmancev zahvali g. opatu, da je prišel med nas in ga prosili, da bi še kdaj bili deležni njegove tople in vspodbudne besede. Obljubili smo mu, da bodo naši birmanci obiskali stiško opatijo in se z njim ponovno srečali. Dr. Oskarju so zaželeli, da bi še veliko let vršil službo nadškofijskega kanclerja in tako častno zastopal Slovence na nadškofiji v mestu ob Soči. Zahvalo je bil delžen tudi naš gopod župnik Ambrož Kodelja, ki je birmance potrpežljivo in vstrajno pripravil na ta lepi in nepozabni dan.

Advertisements

Read Full Post »

Naša župnija Doberdob ima vsako leto daljše župnijsko romanje, ki je običajno združeno še z izletom. Letos smo šli v avstrijske Tirole. Med potjo smo si ogledali čudoviti grad Tratzberg, ki je bil kar 150 let v lasti grofov Enzenbergov in je prav zato tudi ohranjen. Vse dni smo bivali v malem prijaznem mestecu Tarrenz.
Drugi dan smo poromali v cistercijansko opatijo Stams. Lepo oblikovana maša, ki jo je daroval naš g. župnik Ambrož Kodelja, zanimivi ministrantje, prijazen pater, enkratni barok iz 13. stoletja s čudovitim oltarjem, razkošno dvorano Bernardi, športno gimnazijo, obenem še  zgodovinska vez opatije z našo Stično, s kateroje povezana tudi naša župnija, saj je letos pri nas birmoval stiški opat p. Janez Novak, vse to nas je še tesneje duhovno povezalo. Na poti v hotel smo skočili še na griček k Marijini cerkvi pri Locherbodnu, ki se s svojim šilastim zvonikom skoraj dotika neba in daje okolici enkratno podobo.
Naslednje dni smo se povzpeli z gondolo še na Zugspitze, ki je najvišja gora v Nemčiji( 2962 m). Naši fantje so prišli na »svoj račun«, saj so se tu lahko kepali.
V dolini Solden smo obiskali vrh – Hohe Mut (3058 m), tudi tu so se fantje zabavli z ovcami, mi pa smo občudovali vršace, ki so se svetili v soncu.  V Otzidorfu je prišel na vrsto Otzijev muzej na prostem. Otzi je bil slavni človek z ledenika Similaum. Po dosedanjem vedenju velja za najstarejšo ledeno mumijo. Našla sta jo nemška turista Erika Simon in njen mož Helmut leta 1991,  ko sta bila tu na počitnicah. Takoj sta oblasti obvestila o najdi, misleč, da je mrlič običajni planinec, ki ga je zasul plaz. Pri izkopavanju iz ledu in snega, pri čemer so naredili zelo veliko napak in tudi škode na truplu, so opazili, da to ni navadni ponesrečenec, ampak zaledenela mumija. Nato so delo nadaljevali arheologi. Mumija je imela na sebi oblačilo, kar je arheologom omogočilo, da so ugotovili, kako so ljudje živeli ob koncu neolitika, torej pred 5.000 leti in celo katere rastline so tedaj obstajale v tem predelu, pa tudi kako se je hranil. Zanimivo je, da po mnenju analitikov naj bi bil Otzi ob smrti star 46 let. Umrl pa naj bi zaradi poškodb, ki mu jih je prizadela puščica. Ker je bila najdba samo nekaj metrov stran od meje na italijanski strani, so jo po večletnih razpravah in tožarjenju prenesli v arehološki muzej v Bozen. Ob tem še ta zanimivost: Letos julija je ga. Erika Simon, najditeljica Otzija končno dobila tožbo za odkritje te ledene mumije. Najprej so ji oblasti ponudile 500.000 evrov, a se je večkrat pritožila, češ, da je znesek prenizek, sedaj pa ji je sodstvo določilo 175.000 evrov.
Zadnji dan smo obiskali Inssbruck. Z vodičem smo si ogledali mesto, žal je bila katedrala sv. Jakoba zasedena zaradi koncerta, zato nismo videli  originalno Cranachovo podobo Marije Pomagaj, po kateri je naš Lepold Layer upodobil Brezjansko Marijo. Podobno imamo tudi v župniji Jamlje in jo imenujemo: Marija zavetnica Jamelj. Ob koncu smo se še povzpeli na grič Bergisel, si ogledali skakalnico in kot na dlani imeli pred seboj čudovito mesto, obkroženo z vencem gora in reko Inn.
Imeli smo enkratnega vodiča in tako nam je naše počitniško potepanje z romanjem ostalo nepozabno

Read Full Post »