Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for januar 2011

ŠTIRI SVEČE

Štiri sveče so počasi izgorevale.
V prostoru je bila tišina,zato smo lahko slišali njihov pogovor.

Prva je rekla:
“JAZ SEM MIR.
Ampak ljudje me ne znajo odbržati,
zato se mi zdi, da mi drugega ne preostane,
kot da ugasnem.”Počasi, počasi je sveča ugasnila.

Druga pravi:
“JAZ SEM VERA.
Žal ne služim nikomur.
Ljudje nočejo vedeti zame,
zato nima smisla da gorim”.
Komaj je to izgovorila,
jo je lahna sapa ugasnila.

Žalostna pravi tretja:
“JAZ SEM LJUBEZEN.
Nimam moči, da bi gorela.
Ljudje me ne upoštevajo,
ker se ne zavedajo mojega pomena…
Svoje drage bolj sovražijo,
kot jih ljubijo …”In sveča je ugasnila.

Nepričakovano
vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče.
Pretresen zaradi teme pravi:
“Morale bi goreti! Strah me je!”
Ko to izreče, plane v jok.

Tedaj spregovori ČETRTA SVEČA:
“Ne obupuj, ne joči!
Dokler bom jaz gorela,
lahko še vedno prižgemo
ostale sveče!

Jaz sem U P A N J E!”
Z žarečimi objokanimi očmi otrok prime
svečo upanja in prižge ugasle sveče.

Da bi upanje v naših srcih nikoli ne izgorelo
in da bi vsak od nas, kakor tisti otrok z,
UPANJEM ponovno prižgal MIR VERO in LJUBEZEM.

Read Full Post »

Prestižna slovenska nagrada za najboljše esejistično besedilo zadnjih dveh let je bila 16.septembra 2010 podeljena prof. Petru Kovačiču – Peršinu za njegovo delo Vrnitev k Itaki. Avtormi je knjigo s posvetilom poklonil 17. marca 2010. Preden sem se z njo seznanil, sem se z avtorjempogovarjal o marsičem, kar je tam napisal, obenem sem sledil debati, ki se je kar trikrat razvila obtem delu, zato priznam, da si je avtor to nagrado resnično zaslužil, saj je delo nastajalo kar nekaj letin je marsikaj, kar je v knjigi napisano, v našem narodu tudi zares problematično.Zanimivo je Kovačičevo razmišljanje o slovenskem kulturnem prostoru. Takolepiše: “Slovenski kulturni prostor ne more biti nek imaginarni (obstoječi) kulturni prostor duhovnebivajočosti slovenskih kulturnikov, kakor ga po navadi razume prav slovenska politika. To najbi bil prostor, kjer se dogaja slovenska kultura od argentinske pampe prek ameriških velemest dodeželice pod Triglavom … Prva skrb v tem pogledu bi veljala ohranjanju slovenstva v zamejstvu inv krepitvi obmejnega prostora države. Prav tu pa opažamo vse večji populacijski upad. Slovenskiobmejni prostor se prazni, namesto da bi ga krepili. Če ni gospodarskih možnosti za normalnoživljenje, se ljudje izseljujejo. Še manj se sedanja slovenska politika briga za krepitev slovenstva vživem zamejstvu … Danes ni dovolj le kulturna in ekonomska pomoč, ki ne le raste, ampak upada.Vztrajanje v zavesti slovenstva je bila v zamejstvu vedno zadeva najintimnejše odločitve vsakegaposameznika. In to bo postalo jutri za vso Slovenijo. Zato mora postati vzgoja za slovenstvoosrednja naloga nove narodne prebuje …”Ko sem 12. novembra prebral na uradni slovenski cerkveni spletni strani (rkc.si) o obiskuslovenske zamejske delegacije pri slovenskem metropolitu dr. Antonu Stresu v Ljubljani, sem sezamislil. Tam med drugim piše: “Poseben poudarek je bil posvečen stanju slovenskih duhovnikovna Tržaškem, Goriškem in Videmskem … Delovanje slovenskih duhovnikov je bilo od vednotemeljnega pomena za ohranitev narodne identitete in seveda zdrave omike … Povsod se soočamos pomanjkanjem NOVIH(!) duhovnih poklicev …” – Kako lepo govorijo ti naši zamejski modreci,zato jim kot slovenski zamejski duhovnik čestitam! Vendar, kaj pa ti veleumni možje za naszamejske slovenske duhovnike naredijo? Od tu dalje pa žvižgam, žvižgam in bom še naprej žvižgalin z žvižganjem preganjal vrabce z našega zvonika … Če mi ne verjamete, pridite pogledat in bomoskupaj žvižgali in preganjali vrabce …Na Miklavževo nedeljo se po večerni maši v ljubljanski stolnici redno zberemo na čaju vtamkajšnjem stolnem župnišču. Letos smo šli čez cesto v proštovo rezidenco. V zanimivi druščini,kjer ni manjkalo dovtipov in šal, me pred odhodom pocuka za rokav cerkveni dostojanstvenik,pa prišepne: “Poslušaj, ti, kaj mislijo ti tvoji možje? ” “Moji?” ga prekinem. “No ja, od tam, konam pridejo pravit, da pri vas primanjkuje duhovnikov. Saj teh primanjkuje tudi pri nas, ne samopri vas. Ti, tako na štiri oči, ker si že fajmošter, poveš kdaj tvojemu božjemu ljudstvu, da je trebatudi molit? No ja, vidim, da si že star in pozabljiv dedo in si pozabil, da duhovni poklici rastejo nakolenih. Če zanje ne bo nihče molil, jih tudi ne bo … ” Vestno, ponižno in pazljivo sem poslušal tapoduk in ko je končal, sem mimogrede zjecljal: “Ekscelenca, veste kaj, tudi naše zamejske družinene bodo ostale skupaj samo z govoričenjem, športom, politiko in kulturo, kot v našem ljubemzamejstvu misli marsikdo, ampak bodo tudi one morale malo več nucati kolena, drugače bodo drugaza drugo šle v maloro …”Med vožnjo domov sem sklenil, da nikoli več ne bom šel na ljubljanski Miklavžev žur,kamor redno hodim vsa leta, kajti vsakokrat, ko grem v prestolnico na podobne prireditve, vednoznova dobim novo pošiljko mrzlega tuša, da se potem hladim kar lep čas. Upam, da se vam to nedogaja!?

Read Full Post »