Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for september 5th, 2012

Bog ni tisti, ki molči

Po raziskavi WVS (World values sorvey) je v Sloveniji 35 do 38 % prebivalstva ateistov. Ljubljanska Fakulteteta za družbene vede pa objavlja, da jih je več, in sicer kar 48%, ker so v ta podatek vključili tudi te, ki so na anketo odgovorili: nisem nikoli verjel, ne verjamem, ne vem, če Bog je, in ne verjamem v Boga kot osebno nadnaravno bitje. Vsekakor dva različna podatka, ki pa sta tudi zanimiva, saj koliko je dejansko ljudi, ki so res verni, in koliko je dejanskih ateistov, ve le Bog … O našem zamejstvu tu za “konfinom” pa lahko ugibamo, koliko bi bilo resničnih “nefaliranih” enih in drugih.
Kaj je sploh vera? Preprosto: vera je odpiranje drugi osebi. Sem spada tudi Bog. Bog verjame človeku, zato je prišel v njegovo navzočnost, v njegovo resničnost. Nase je vzel našo človeško stvarnost, da bi bil nam čim bližji. Seveda pa je med nami in Bogom majhna pregradica, ki pa je usodna, to je greh!
Če hočemo spoznati Boga, se mu moramo odpreti. Lahko se mu tudi zapremo, ga odklonimo, saj smo svobodni! On nam podarja samo eno ponudbo, to je odrešenje. V zgodovini pa tudi danes so se mnogi odprli, mnogi pa tudi zaprli božjemu sporočilu, ga odklonili. Vedeti moramo, da komur se človek odpre, ta vstopi vanj. Iskreni stik s prijateljem, sozakoncem je odpiranje drug drugemu, kar imenujemo tudi našo iskrenost do drugega.
Drugo vprašanje je, komu verjamemo. Če verjamemo hudiču, se ta naseli v nas. (Nekoliko drzno, ampak je tako!) Če verjamemo drugim silam in naukom, kot so okultizem, spiritizem, praznoverje, ti vstopijo v nas. Ker verjamemo vanje! Če hočemo biti verni, moramo zapreti vrata vsemu temu in jih odpreti Kristusu. Tako je človek najprej popolnoma svoboden. Ste se vprašali, kdo zagotavlja človeku resnično svobodo? Ne režimi, ampak Bog! Pred Bogom je človek tak, kot je, resničen, pristen, brez mask! V tem trenutku smo podobni otroku, ko stoji pred straši iskren, nedolžen – brez mask.
V Zbranih delih jugoslovanskega nobelovca Iva Andriča je tudi tale misel: “Povejte mi, kje je ljubezen! Povejte mi, kam naj zbežim pred zlom, kam naj se skrijem pred sovraštvom? Žal mi je za človeka! Oh, uničite sovraštvo! Ljudje so nam potrebni in nikakor, nikakor ni mogoče živeti brez odpuščanja. Živite in bojujte se, kakor najbolje veste, molite k Bogu in radi imejte naravo, največ ljubezni, pozornosti in sočutja pa prihranite za ljudi, za svoje uboge brate, katerih življenje je nestalen pramen svetlobe med obema neskončnostma. Ljubite ljudi! Pogosto jim pomagajte in vedno bodimo skupaj, kajti vsi ljudje so nam potrebni!”
Zato: “Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!” (Iz 43.1)

Advertisements

Read Full Post »