Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for april 2013

picbgkod

Kaj je duša? (L’âme expliquée aux enfants)

Otrokom lahko, kaj je duša, pojasnimo takole: »Duša je to, kar nas dela žive, to da smo v tem svetu dragoceni in edinstveni. Naša duša smo mi sami.  Duše ne vidimo; ne vemo, kje je; ne moremo je stehtati ali opisati in kljub temu je v življenju zelo pomembna. Tako kot Bog! On nam jo je dal, ko nas je zaupal našim staršem, da so nas rodili. Naša duša je kot Božji dih v našem življenju. In tako kot Bog živi večno.«

Vir: Croire.com: http://www.croire.com/Definitions/Mots-de-la-foi/Ame/L-ame-expliquee-aux-enfants

 

Read Full Post »

pilštajn

Novinarsko zavajanje

Sobotna ljubljanska dopisnica Primorskega dnevnika ga. Darja Kocbek nas velikokrat preseneti. Tako se ji je 6. aprila 2013 zapisalo: “Finančne težave in zaradi njih velikansko moralno škodo pa ima tudi RKC (Rimskokatoliška cerkev), ki ji davkov v glavnem ni treba plačevati …” Potem nadaljuje: “Tako bo moral v začasni izgon (v benediktinski samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem) tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije.” Najprej bi rad  pripisal dopolnilo k tej zadnji trditvi: Omenjeni benediktinski samostan ima že dve leti v državi Sloveniji svojo davčno številko zaradi posesti, ki mu je bila vrnjena, zato nas takšen ali drugačen izgon kogar koli že tja ne preseneča.
Kako pa je z davki in RKC v Sloveniji?
Katoliška cerkev v Sloveniji (RKC) ima registriranih nekaj nad 800 pravnih oseb. Sem spadajo: škofije, župnije, samostani in tudi nekatere redovne skupnosti. Vse te cerkvene ustanove plačujejo naslednje davke in prispevke:

  • davek od vseh stavbnih zemljišč razen za cerkev kot sakralni objekt,
  • davek od dohodkov pravnih oseb v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu (prodaje, najemnine, obresti …) (Od tega so izvzeti darovi, donacije, dotacije in drugi dohodki iz nepridobitne dejavnosti – isto kot velja za društva, fundacije, politične stranke in reprezentativne sindikate.),
  • davek od prodaje nepremičnin,
  • prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (kjer so lastniki gozdov v cerkveni lasti),
  • obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (kjer ima Cerkev zemljišče),
  • 20 % DVD – davek na dodano vrednost – pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva. Ker pa cerkvenopravne osebe v Sloveniji niso zavezanci za davek na dodano vrednost, plačanega DD ne dobijo povrnjenega.

Tudi vsi duhovniki na ozemlju države Slovenije so davčni zavezanci.
Kolikšna je vsota posameznih davkov, ki so bili plačani leta 2012, javno ni na voljo, ker vsaka pravna oseba v RKC vodi svojo evidenco, skupne podatke pa so dolžni voditi samo pristojni državni organi.
Kolikšna sredstva pa država prispeva posameznim cerkvenim pravnim osebam?
Cerkvenopravne osebe so lastniki več kot 80 % vseh kulturnih spomenikov v državi Slovenija. Za to vzdrževanje država prispeva 20 % deleža, ki ga sicer daje od deleža v ta namen. DDV se plača ob obnovi stavb, ki so kulturni spomeniki.
Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 ureja, da se za uporabo stavbnih zemljišč za stavbe verske skupnosti, ki se uporabljajo za verske dejavnosti, ne plačuje davka. Ostale cerkvene stavbe so iz tega izvzete. Prav tako se ne plačuje nadomestilo za objekte tujih držav – sem spada zgradba nunciature, če ni v mednarodnem sporazumu drugače sklenjeno.
Iz vsega tega se vidi, da je v državi Sloveniji tudi RKC obdavčena. Žalostno pa je, da nekateri naši novinarji to prezrejo, bodisi nalašč ali pa iz nevednosti, in potem širijo med bralce neresnico in sovraštvo do Cerkve.

Read Full Post »

Sebastijan Valantal – Maribor 2013

 Nadzvezdja mirSlovenski duhovnik si je za trideseto pomlad privoščil svojstven spomenik. Izdal je svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Medzvezdja mir. Tisti, ki poznamo prvi dve: Božje vedute (2009) in Rojstvo vstajenja (2012), opazimo, da je zbirka Medzvezdja mir precej drugačna od prvih dveh. Prešel je iz neke zavite simbolike, ki smo je bili navajeni v prvih dveh zbirkah, v drugačen izrazni svet. Tokrat pesnikovo izražanje daje bralcu občutek srečevanja s trinitarno povezavo, kot so vera, minevanje, smrt. Ali pa domovina, ljubezen, vera. Lahko pa tudi preteklost, sedanjost, prihodnost … Ta trinitarna izraznost nam v prvem hipu da občutek slovesa, bodisi z zemljo, ljudmi, mislimi, ali pa celo odhoda iz tuzemskega časa in prostora v brezprostorje in brezčasje.
Stihi so oblikovani zelo razumsko, da bralec v njih zelo hitro najde smisel, in tako sporočena misel stopi sama predenj.
Nekaj primerov: “Kopni, se topi in premine … v njem bom jaz in v njem boš ti … le jutro je, kot jutra vsa … kot je želela, kot je verjela, kot tu med nami je živela” … Mojstrsko postavi človeka v okolje, kjer je istočasno predstavljena njegova življenjska pot: “Ob Dravi, reki mariborski, teklo njeno je življenje, a zdaj ob Temzi, reki tej kraljevski, jesensko šelestenje.”
Je pa tokrat pesnik pričaral izrazno toplino, ki smo jo v prejšnjih dveh zbirkah pogrešali. To ponazarja tudi slika na naslovnici. Slikarka Maria Martha Alegria de Valladares Lanza je v akrilni tehniki upodobila pegaza, ujetega v planet z zlato meglico. Ta simbolična ujetost ponazarja bralca, ki ga mimogrede uobjame avtorjeva misel in ga kar nekaj časa zadržzje.… Zbirka je prava zakladnica za komponiste, saj so tokratne Sebastijanove pesmi kot nalašč za prepevanje. Le odkriti jih je treba in mimogrede začutite enkratno melodiko, ki jo danes, še zlasti pri mlajših pesnikih, zelo pogrešamo.
Trideset avtorjevih življenjskih let, trije pesniški sklopi, tri magična sporočila in končno bralčeva zaobjetost v lepoto izpovedne stvaritve so več kot dovolj za čudovito doživetje Sebastijanove poezije, obenem pa lep poklon njegovi trideseti pomladi pa tudi vsem, ki se s to poezijo srečamo.

 

Read Full Post »

MosaPijade

Moša Pijade  NOB in Dražgoška bitka

 

G. akademik prof. dr. Jože Pirjevec me je v Glosi v Primorskem dnevniku 21. marca opozoril, da ima citat o Moši Pijadeju, ki sem ga uporabil, napačno citirano mesto v beograjskem Vojnozgodovinskem muzeju. Pravilno je K-2, 30/12 in ne, kot sem jaz napisal, K-12, 30/2. Navedba citatov je vsekakor važna, zato hvala g. akademik za pripombo!  Njegova glosa ima naslov: “Zgodovina zahteva pošteno obravnavo.” S tem se popolnoma strinjam, zato sem tudi objavil omenjeni citat, da ga spozna tudi širša javnost, če že zgodovinarji niso nič potegnili iz njega. Sicer pa je pomota, ali številke citata eno, drugo je pa poštenost obravnavanja določene teme, dogodkov. S pomoto pri navedbi številke iz mesta v arhivu niso bili ne resničnost navedka ne dejstva, ki so bila posledica Pijadejevih predlogov, nič spremenjeni. Za naše bralce je bistveno, da je citat Moše Pijadeja resničen. Zato ga še enkrat objavljamo, tokrat v slovenščini:

“Zato je potrebno ustvariti toliko brezdomcev, da bodo predstavljali v državi večino. Zato moramo požigati. Pripokali bomo (= streljaje prišli, op. A. K.) in se nato umaknili. Nemci nas ne bodo našli, toda iz maščevanja bodo požigali vasi. Tedaj se nam bodo kmetje, ki bodo ostali brez strehe, sami pridružili  in imeli bomo ljudstvo na svoji strani in bomo na ta način postali gospodarji položaja. Tisti, ki nimajo ne hiše ne zemlje ne živine, se nam bodo hitro tudi sami priključili, saj jim bomo obljubili veliko plenitev. Težje bo s tistimi, ki imajo kako nepremičnino. Njih bomo navezali nase s predavanji, gledališkimi predstavami in drugo propagando … Tako bomo postopno šli čez vse pokrajine. Kmet, ki ima hišo, zemljo in živino, delavec, ki dobiva plačo in ima kruh, za nas ni pomemben. Iz njih moramo narediti brezdomce, proletarce … Le nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo nesrečo ustvariti, vreči množice v obup, mi smo smrtni sovražniki kakršnekoli blaginje, reda in miru …“

****

Komentar najbrž ni potreben … Uporabljen je bil pri Dražgoški bitki, saj prav ta dogodek ponazarja resničnost omenjenega citata.

Ta navedba Pijadejevega citata je potrebna za osveščanje ljudi. To ni napad na NOB ali partizanstvo (čemu neki??!), kot piše g. akademik  prof. dr. Jože Pirjeve, pač pa želja, da se stvari razčistijo. Do tega pa imamo pravico vsi. Koliko bolečih in nerazumljivih ali lažno prikazovanih dejanj v preteklosti je s tem prišlo pod močno luč, dobilo medsebojno povezavo in celo mesto, ki jim gre v našem poznavanju polpretekle zgodovine!

****

Ker pa večina naših bralcev ne pozna članka: Resnica o „dražgoški bitki““ in povojni obnovi Dražgoš v očeh domačina, ki ga je napisal Franc Kavčič – dražgošan in je bil objavljen v Družini, 10.1.2010. kjer ga lahko preberete v celoti, bom prepisal samo zaključek tega pomembnega članka:

Do kdaj še proslavljanje dražgoške tragedije?  Po več kot 60 letih (2010) se še vedno slavi zmaga partizanov in njihove obrambe Dražgoš in ljudi pred Nemci … Žalostno je, da so postavili tako veličasten spomenik partizanom padlim v Dražgošah, posmrtne ostanke ubitih domačinov pa iz svete (blagoslovljene A.K.)  zemlje prenesli  v neposvečeno grobnico pod spomenikom in to brez vsakršnih imen, čeprav je večina domačinov prekopu nasprotovala.

Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi je izmišljen in neresničen. Resnica je, da so bile vas Dražgoše izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas so partizani „stisnili rep med noge“ in pobegnili na Jelovico, ljudi pa pustili na milost in nemilost Nemcem. Če tisto zimo 1941/42 ne bi bilo meter snega, bi se ta neslavna bitka končala v pol ure, največ v eni uri.  Sprašujem se, kdaj se bo končalo to „slavje“ v Dražgošah? Kdaj se bo darovala maša za ubite domačine in padle partizane? Ne obsojam mladih partizanov, ki so morali izpolnjevati ukaze in za to plačati z življenjem. Koliko nedolžne krvi je bilo prelite v tej neslavni bitki samo zaradi hlepenja predstavnikov partije po oblasti?! /Avtor besedila Franc Kavčič potrjuje, da so vsi opisani podatki resnični!)

Read Full Post »