Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for februar 2014

1964_Alfa_Romeo_Giulia_Spider_Front_1 kolo-frailauf

Dobra zvesta prijatelja

Dva odlična univerzitetna profesorja iz Tübingena sta sodelovala tudi na drugem vatikanskem koncilu. Študentje, ki so v tistem času prihajali na predavanja v Tübingenu, so ju videvali, kako sta prihajala na univerzo. Eden se je redno pripeljal z zelo starim kolesom, še na “frailauf”, drugi pa s starejšim športnim vozilom alfa romeo rdeče barve. Poznano je bilo, da sta redno enkrat tedensko hodila skupaj na večerjo, seveda z avtom. Kolesar je vedno rad prisedel v alfo romeo. Pri večerji sta se pogovarjala predvsem o teologiji. Šofer je v teologiji odkrival nove poglede, kolesar pa se je raje držal tradicije, kjer se je počutil bolj varnega. Svoje videnje stvari je šofer kolesarju rad konkretiziral s svojo vožnjo po ulicah Tübingena, češ, takole hitro se danes svet prevaža. Kolesar pa je avtomobilista posvaril, da se tudi s kolesom daleč pride. Voznik je med večerjo smel popiti en vrček piva, toliko je bilo dovoljeno po predpisih za voznike, za sopotnika pa ni bilo omejitev, zato si je ta privoščil vsaj tri vrčke. Natakar je znal povedati, da je bil njun pogovor še zelo živahen, celo ko jima je pomagal obleči plašča in sta mu redno dala “trinkgeld”.
V španskem dnevniku El Mundo so 23. 3. 2013 zapisali, da so vprašali šoferja te stare športne alfe, koliko je na zgornji zgodbi resnice. Odgovoril je: “Res, v tistem času sva uporabljala ti dve prevozni sredstvi. Za naju je bilo usodno leto 1968, ko so nastajale študentske demonstracije. Takrat so se moji pogledi na teologijo mojemu znancu kolesarju zdeli sumljivi. V njej je videl izgubo globine, češ teologija se poplitvuje. Tako so med nama nastajale vedno večje razdalje.”
Kolesar je leta 1977 postal münchenski nadškof in pozneje kardinal – Josip Ratzinger – in leta 1981 prefekt Kongregacije za verski nauk. Še preden pa je kot kardinal prišel v Rim, je Vatikan leta 1979 šoferju rdeče športne alfe odvzel licenco za poučevanje katoliškega nauka – “missio canonica” – na katerikoli šoli. Glavna krivda je bila njegova knjiga “Unfehlbar? Eine Anfrage” – “Nezmotljiv? Vprašanje“. V njej je postavil pod vprašaj tezo o papeževi nezmotljivosti.
Čas je tekel naprej in nekdanji kolesar je postal papež Benedikt XIV, šofer pa je ostal do danes sporni teolog dr. Hans Küng.
Če spremljamo medije glede odnosa med teologi in Vatikanom, vidimo, da so ti bili vedno na strani teologov, saj so kardinala Josipa Ratzingerja kot prefekta Kongregacije za verski nauk celo imenovali “Panzerkardinal” – “Božji rotvajler”. A teolog Hans Küng ni bil tiho. Imel je dostop v vse medijske hiše. Progresisti so vzrojili, ko je Ratzinger postal papež, še posebej, ko si je nadeval nekatere kose oblačil, ki jih papeži že dolgo niso več uporabljali. S tem je dokazoval, da je pač konservativec, tako so trdili. Vendar je kljub vsej napetosti celo prišlo do zbližanja med nekdanjim kolesarjem in voznikom rdeče alfe. Poleti 2005 sta v Castel Gandolfu preživela skupaj celo popoldne, pozneje pa sta si izmenjala nekaj pisem. Ko je izšla Küngova knjiga “Zgodovina Cerkve”, je celo v Vatikanu dobila visoko oceno, tako da je razburilo nekatere “zelo pravoverne” teologe, češ da sedaj pa Sveti sedež popušča heretiku.
Nasprotje med Benediktom XVI. in Küngom torej ni bilo tolikšno, da bi prekinila stike.  Takole je 11. februarja 2013 zapisal Küng: “Napoved odstopa Benedikta XVI. me je izredno presenetila. Cenim vlogo papeža, vendar odstopa še ne morem komentirati, ker postavlja pred svet nov izziv in kaj vse bo papežev odstop potegnil za seboj. Želim pa, da bi Benedikt XVI. prišel živet v rodno Nemčijo in da bi z njim še kakšno rekel!” Iz teh besed se vidi, da čeprav sta bila vsak na svojem bregu v teologiji, sta ohranila medsebojni odnos. Prav tu je veličina Benedikta XIV. S tem je dokazal, da je kolesar prehitel voznika rdeče alfe, in to v čisto navadnem odnosu do sočloveka.
Ko smo 28.6. 2012 v Mariboru vprašali šoferja rdeče športne alfe, če ima še kaj stika s kolesarjem, je odgovoril: “Včasih me pokliče po telefonu in govoriva predvsem o zdravju, obujava stare spomine in se tudi nasmejeva kakšnemu dovtipu, ki ga obudiva. Sicer pa moj stari znanec ni nikoli podpisal nobenega dekreta proti meni, vse, karkoli je prišlo, je imelo podpis kakšnega nižjega uslužbenca.” – Tu vidimo: Nemci ostajajo Nemci, pa ne glede na to, kaj so…

Read Full Post »

limoni

Poskusite to:
Stisnite pol limone, razredčite s pol litra mlačne vode in pijte.
Pripravek alkalizira telo – super je. Limona (Citrus) je čudežno sredstvo za ubijanje rakavih celic. 10.000-krat močnejše kot kemoterapije.

Zakaj smo izvedeli to šele zdaj?
Zato, ker obstajajo laboratoriji, ki se zanimajo za proizvodnjo sintetične različice, ki jim bo prinesla ogromne dobičke.
Sedaj lahko pomagate prijatelju in ga obvestite, kakšen blagodejen učinek ima limonin sok pri preprečevanju bolezni. Ima prijeten okus in nima tako strašnih posledic kot kemoterapije.

Koliko ljudi umira, medtem ko ljubosumno čuvajo to skrivnost, da ne bi bili prizadeti milijonarji velikih korporacij.
Če lahko, posadite limonovec na terasi ali vrtu. Kot veste, je limonovec nizke rasti, ne zavzema veliko prostora in je znan po različnih vrstah plodov. Limone lahko uporabite na različne načine: lahko jih jeste kot sadje, stisnete sok iz njih, naredite različne pijače in slaščice.
Pripisujejo jim različne lastnosti, vendar imajo najboljši učinek na ciste in tumorje. Ta rastlina je dokazano zdravilo proti raku vseh vrst.
Ugotovili so, da sok limone deluje kot agens širokega spektra proti bakterijam, glivicam, črevesnim zajedavcem, regulira visok pritisk in živčne motnje in ima
antidepresivni učinek.
Vir teh podatkov je fascinanten; izvira od enega največjih proizvajalcev zdravil na svetu in pravi, da se je po več kot 20 letih dela v laboratoriju od leta 1970 potrdilo, da limona uničuje maligne celice 12 vrst raka, vključno z rakom debelega črevesa, dojke, prostate, pljuč in trebušne slinavke. Sestavine te rastline so pokazale, da imajo 10.000 (deset tisoč)-krat večji vpliv od Adiamicina, kemoterapevtskega sredstva za upočasnitev rasti rakastih celic. Še bolj presenetljivo je, da limonin sok ubija rakaste celice, na zdrave celice pa ne vpliva.

Institut de Sciences de la Santé; L. L.L., 819 N. Causez Street,
Baltimore, MD 1201.

Read Full Post »

Cerkev ni carinarnica, ampak Očetova hiša,
v kateri je mesto za vsakega,
ki se trudi skozi življenje!

Nekaj nabranih misli papeža Frančiška

 

papeževi čevlji

– Reformo struktur Cerkve, kot jo zahteva pastoralno spreobrnjenje, lahko razumemo samo tako: Storiti to, da bomo vsi postali bolj misijonski.
– So kristjani, za katere se vidi, da živijo življenje brez posta in velike noči.
– Upam, da bodo vsa naša občestva naredila vse, da bodo stopila na pot pastoralnega in misijonskega spreobrnjenja, ki ne bo dopustilo, da bi stvari ostale takšne, kot so.
– Ne verjamem, da je treba od papeževega učiteljstva pričakovati izčrpno in zaključno besedo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Cerkev. Ni primerno, da bi papež nadomeščal škofovske konference in reševal njihove probleme, ki so posebnost njihovih področij. V tem smislu vidim, da nadaljujem z zdravo “decentralizacijo”.
– Ker sem poklican, da živim to, kar pričakujem tudi od drugih, zato moram tudi jaz misliti na spreobrnjenje papeštva.
– Naj spomnim duhovnike: “Spovednica ne sme postati mučilnica, temveč kraj božjega usmiljenja, ki nas spodbuja k dobremu!”
– Pretirana centralizacija v Cerkvi – namesto da bi pomagala, zapleta Cerkev in njeno misijonsko dinamiko.
– Evharistija, četudi predstavlja polnost zakramentalnega življenja, ni nagrada za popolne, temveč je darežljivo zdravilo in hrana za šibke.
– Danes in vedno so ubogi privilegirani naslovniki evangelija!
– Ta ekonomija ubija. Ne sme obveljati, da smrt prezeblega starčka, ki živi na cesti, ni novica, medtem ko je padec dveh točk na borzi svetovna novica.
– Češčenje starodavnega zlatega teleta je dobilo neusmiljeno obliko v fetišizmu denarja in v diktaturi ekonomije brez obraza in brez resnično humanih namenov.
– Bog naj nas varuje posvetne Cerkve, ki si nadeva duhovna in pastoralna oblačila.
– Laiki so glavnina božjega ljudstva. Njim služi manjšina posvečenih služabnikov. Prav zato je zrastla zavest in identiteta laikov v Cerkvi.
– Niti papež niti Cerkev nimata monopola nad interpretacijo družbenih stvarnosti ali nad predlogi za rešitev sodobnih problemov.
– Duhovništvo – znamenje Kristusa Ženina, ki se daruje v evharistiji, je rezervirano za moške. Tega ne postavljamo pod vprašaj. Lahko pa prav to postane vir posebnega konflikta, če zakramentalno moč preveč enačimo z oblastjo.
– Za Cerkev je odločitev za uboge najprej teološka odločitev, nato kulturna, sociološka, politična pa tudi filozofska. Bog ubogim namenja svoje prvo usmiljenje.
– Politika, tolikokrat zaničevana, je zelo visoka poklicanost, je ena izmed najdragocenejših oblik ljubezni, saj išče skupno dobro.
– Glede splava bom popolnoma jasen: “To ni argument, ki bi bil podvržen domnevnim reformam ali “modernizaciji”. Nič naprednega ni v tem, ko mislimo, da bomo rešili problem na način, da odstranimo človeško življenje.
– Cerkev nima namena ustavljati čudoviti razvoj znanosti.

Read Full Post »

Older Posts »