Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for september 2014

stanko vuk - tomizaDružina je 31. avgusta 2014 na 11. strani pod takim naslovom prinesla zapis o ponovnem prevodu romana Mladoporočenca z ulice Rossetti Fulvia Tomizze (Celjska MD), ki govori o umoru zakoncev Vuk, ki se je dogodil pred 70 leti v Trstu. Kdo so bili morilci (ve se, da so bili trije), se je leta dolgo ugibalo in sumničilo. Na koncu pa poročevalec Žajdela doda podatek: “Nedavno pa je tržaški zgodovinar Jože Pirjevec v knjigi o fojbah, ki je izšla v italijanščini (2009), zapisal, da so zakonca Vuk (in še Draga Zajca ) umorili komunisti.” (Op.: Eden od morilcev je to nekomu sam povedal.)

Naj k temu dodam še svoje: na Goriškem se še danes uporabljajo besede mi – oni, naši – njihovi. To je pomembno, da vedo tudi tisti, ki niso iz tega okolja. Pred dobrimi tridesetimi leti sem od starejših mož z Mirna pri Gorici na Mirenskem gradu, ko smo tako malo poklepetali po maši, prvič slišal tole: “Vuka so pihnili naši!” Beseda naši pa se na Goriškem še vedno uporablja za partizane in njihove simpatizerje. Torej naši! S tem je bilo po ovinkih povedano – saj se javno ni smelo govoriti, celo danes je še nevarno, saj imamo v dolini rajskomili v okolici Gorice še vedno ljudi, ki so trdno prepričani, da se ti lahko kaj dogodi – če ne drugo, da jih dobiš po butici, če kritiziraš “naše”! Torej ti “naši” so v našem ljudstvu bili simpatizerji partije ali partijci v času pred vojno in med njo, ko pa so nastali partizani, pa je ta beseda veljala zanje.

Partija je pred vojno na Primorskem imela močan vpliv na posameznike, še zlasti na tigrovce, saj so bili ti vsi člani partije, kakor smo lahko prebrali v našem zamejskem tisku. Zato ni nobenega dvoma, da tega dejanja ni naredil nekdo iz te organizacije – celo bi se lahko reklo, kdo je bil. Torej se je to med ljudmi vedelo že davno.

Read Full Post »

germany_map

Pristna vera 

Časopis DeutscheWelle je prinesel zanimivo novico o iztopih iz Cerkve v Nemčiji. Zaradi takoimenovanega cerkvenega davka, se v Nemčiji lahko ob koncu vsakega meseca izve, koliko članov ima tam ta ali ona Cerkev.
Podatki prvih šest meseev letošnejga leta /2014/ kažejo, kako katoliška, pa tudi protestantska Cerkev v Nemčiji doživlja osip. Samo v Berlinu je v prvi polovici letošnjega leta zapustilo protestanstko Cerkev deset tisoč njenih članov, kar je več, kot v letu 2011 in 2012 skupaj.
Iz katoliške Cerkev je na Bavarskem v zadnjih nekaj mesechi /2014/ iztopilo 14.900 članov, medtem, ko jih je lani 2013 v celem letu 9.800.
Težko bi rekli, da je Cerkev v Nemčiji revna. Dohodek od cerkvenega dvak je znašal v letu 2013 za katoliško Cerkev 5,5 milijar evrov. Za protestantsko Cerkev pa 4,8 miljard evrov.
Ti dve številki sta na videz “astronomski”, kar tudi sta. V kolikor pa vemo za kaj vse sta se ta dav zaneska porabili, pa ob njih dobimo drugačno sliko. Katoliška, kot tudi protestanstka Cerkev imata veliko katoliških šol, vrtcev, inštitutov, tudi Univerze, bolnice, domove za ostrele, obe, pa tudi slovita po karikativni dejavnosti, ki se ne razteza samo po Nemčiji, ampak predvsem po nerazvitem svetu. Tako dobimo čisto drugo sliko o obeh nemških Cerkvah, kot bi jo dobili, če bi videli samo gole številke v dohodkih.
Osip, ki se kaže v iztopih, pa se lahko tudi na neki način razjasni.
Katoliški teolog Paul Zulehner pravi: “Ni mogoče govoriti v teh dveh primerih o osipi, ali krizi v Cerkvi, ampak o tem, da se Cerkev danes nahaja v času globokih reform. Po reformaciji in protireformaciji so ljudje morali biti ali katoličani, ali protestantje. To je pripeljajo do tega, da je bila tedanja Evropo 100% versko spreobrnjena. Ta čas je danes mimo. Kot vse v našem življenju, je tudi vera postala vprašanje izvora. V tej fazi je jasno, kdo želi in kod ne želi biti član Cerkve. Zato ne smemo imeti v vidu dogodek o iztopih iz Cerkve, kot 100% slabost in živeti v depresiji in videti v tem neko katastrofo, ampak moramo gledati iz nič navzgor in se vprašati; Zakaj danes ljudje v sododni kulturi izbirajo Evangelij? Zakaj sodelujejo v cerkvenem življenju? Cerkev v Evropi se bo morala pripraviti na to novo situacijo, ki pa se je že davno začela in ne šele sedaj z množičnimi iztopi iz Cerkve!”
Odgovor je zanimiv tudi za nas, ki živimo v zamejstvu: “Če so naše cerkve, kolikor toliko bolj prazne, niso zaradi duhovnikov, kot tudi ne zaradi politike, ki se je na žalost v polpreteklem času vsesala v zamjesko slovensko cerkev; ampak zato, ker velika večina naših slovenskih zamejcev jim evangelij ni vrednota! Prav tako jim ni vrednota pripadnost župniji.” Mogoče več pripadnost čutjo po simpatiji do tega ali onega duhovnika, pa še to iz koristoljubja, ker meša toliko in toliko kubikov malte in mu je zidarska žlica nadomestila evangelij, če pa še to posolimo s politiko, potem smo tam, kjer smo! Kristjanu mora biti Božje sporočilo merilo, skozi katero usmirja in presoja življenje. Ko bo do tega prišlo, bo prišlo tdi pri nas do verske pomladi.

Read Full Post »

medjugorje-new-evangelisation

Prikazovanja v Medjugorju še niso uradno priznana iz strani Cerkve, čeprav se tja zgrinajjo velike množive vernih, pa tudi manj vernih. Vsekakor je treba opriznati, četudi Cerkev prikazovanj še ni priznala, da marsikdo, ki tja gre, se domov vrača duhovno potolažen.
Na gospodarskem področju pa ima ta kraj tudi svojo sliko. Na prvi pogled se vidi, da je tam velik kaos. Najprej pri prostorskem planiranju. Gradilo se je in se še gradi, kot se komu zdi, da je zanj najbolje. Tudi pri cenah se vidi, da se ”navijajo”, kot se komu zdi in se zelo razlikujejo od prostora do prostora. Dr. Znanosti prof. Vencelj Čuljak, je prvi, ki je naredil raziskavo o ekonomskem stanju Medjugorja. Ta je pred dobrim mesecem uspešno branil dizertacijo z naslovom: “ Fenomen Medjugorja, kot svetovni trend in top destinacija verskega turizma.” Iz te dizertacije povzemamo nekaj podatkov.
Od prvih prikazovanj v Medjugorju leta 1981 do leta 2013 je ta kraj obiskalo 28 milijonov romarjev. Od tega 21. milijonov tujcev in 7 milijonov domačinov. Letno ima ta kraj 1,9 milijona nočitev in tako ustvari preko 90 milijonov evrov skupnega letnega prometa.. Če seštejemo od leta 1981 do 2013, vidimo, da je bilo v tem času 65 milijonov prenočitev in se je tako ustvarilo 2,85 miljard dohodka. (Tu se je vzelo v obzir da vsakdo potroši 43 evrov). Od te vsote je komaj 32% legalnega zaslužka (obdavčeno) in kar 86% nelegalnega dohodka (neobdavčeno – nočitve na črno). Kar pomeni, da je od vsote 2,85 milijard samo 32% bil plačan davek.
Medjugorje trenutno po oglasih razpolaga z 18.500 posteljami. Ima 4.600 prebivalcev in le 1.500 zaposlenih . Od teh kar 58% ni prijavljenih, ali dela “na črno”.
Ti podatki so nastali z željo, da se tudi v tem kraju uspostavi neka gospodarska disciplina, ki je nekaj normalnega za vse romarske kraje po Evropi.

Read Full Post »