Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for november 4th, 2014

Kdo bo vzdržal

mapplethorpe-amapola

Božji klic v kamrici srca

V zagrebškem antikvariatu sem po naključju iztaknil knjigo: Odpor i predanje, avtorja Dietricha Boenhofferja, ki je izšla v Zagrebu leta 1974. Ta veliki evangeličanski teolog, ki je bil usmrčen v Flossenbürgu dne 9. aprila 1944 in to zato, ker so ga odkrili, da je sodeloval proti tedanjemu rasističnemu režimu. Kakšem dam pred aretacijo je napisl kratko razmišljanje z naslovom: “Kdo bo vzdržal.” V tem razmišljanju med drugim pravi:
“… Velika maškerada Zla je zvrtinčila vse etične pojme. Zlo se pojavlja pod krinko dobrote, zgodovinske nujnosti, družbene pravičnosti. To preprosto zmede tistega, ki prihaja iz našega tradicionalnega pojmovnega sveta etike; za kristjana, ki živi po Bibliji, pa je prav to dokaz o neizmerni pokvarjenosti Zla … Kdo bo torej vzdržal? Samo tisti, kateremu poslednje merilo ni njegov razum, njegova načela, njegova vest, njegova svoboda, njegova krepost, ampak je pripravljen vse to žrtvovati zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu; samo odgovoren človek ki se želi s svojim življenjem odzvati na Božji klic!” (str 12-13).
Te besede lahko rečemo, ostanejo aktualne za vse čase in jih lahko uvrstimo tudi v naš čas Združene Evrope. Moralna kriza danes še posebej, razjeda naše življenje, kot so področja: ureditev družbe, neglede kje, socialo, kulturo, gospodarstvo, pa tudi moralo… Ne smemo pozabiti, da je današnja vsesplošna kriza najprej etična kriza, ali kriza vrednot. Ljudje so marsikje izgubili čut za pravičnost in poštenje. Na splošno prevladuje mnenje, da je v sekulariziranem svetu sklicevanje na Boga in na njegove zapovedi nesmiselno. Zato se stremi za tem, da bi našli razloge za človekovo etično ravnanje, ki bo človeka zavezovalo k moralnosti.
Prav nekaj podobnega najdemo tudi pri protestanstkem moralnem teologu Puli Illichu, ko pravi: “Človek brez morale, sploh ni človek!” Iz tega sledi, da človek, prav po moralnem ravnanju postaja humano bitje. Človek brez morale ni razvil ene od svojih temeljnih razsežnosti, to je človečnosti. Če ni razvil človečnosti, potem je človek samo biološko bitje, ne pa socialno, kulturno in duhovno, ker teh dimenzij enostavno ni v njem. Ljudje se ”počlovečujemo” po etičnem delovanju in ne po biološkem. Človeku je moralnost funkcija življenja, ker v človeku konstruira območje duha.
Zato Bonhofferjevo vprašanje: “Kdo bo vzdržal?” On na to ima samo en odgovor: “Vzdržal bo tisti, ki je pripravljen vse žrtvovati zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu. Samo človek, ki si želi s svojim življenjem odzvati Božjemu klicu!”
Na žalost smo v toku zgodovine popačili pojem “Božji klic.” Rabili smo ga za tiste, ki naj bi se odzavili duhovnim in redovnim poklicem. Vendar, Božji klic pri vaskem človeku obstaj. To je klic naše vesti, moj in tvoj odnos do Boga. Vse to se v človeku dogaja v “tisti skriti kamrici srca”, ki ostaja osebna, lastna vsakemu od nas, ki lahko rečemo, je za javnost zaklenjena. Odklenemo pa jo pred drugimi z našimi dejanji; kako živimo, kakšen je naš odnos do drugih in še prej do Boga? Smiselno je, da se človek, kot misleče bitje sklicuje na Boga, seveda, če ga prej sprejme? V človeški oholosti za nekater to na žalost ni možno, čeprav so tudi njim odprta vrata spoznaja … Bog teh vrat spoznanja, ni za nikogar zaklenil, ampak jih je vsaj priprl, ker za vsako spoznanje je potreben napor, tako tudi za vprašnje in iskanja smila življenja.

Advertisements

Read Full Post »