Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for oktober 2015

cercil-foto

Zapažanje Winstona Churcill.

Sir Winston Churchill je bil brez dvoma zanimiva osebnost ob koncu 19. in v začetku 20. stoletju. Bil je pogumen vojak, briljantni angleški novinar, izredni politik , državnik in britanski premier. Umrl je 24. januarja 1965 v visoki straosti 90 let Leta 1953. so mu podelili Nobelovo nagrado za knijiževost, za svoj obširni literarni opus: “Druga svetovna vojna “, ki je izšel v šestih knjigah (1949 -1952). Zanimiva je utemeljitev: “Sir Winston Churcill prejme Nobelovo nagrado za literatuto, za mojstrovino pri popisovanju tako zgodovinskih in biografskih okoliščin, v briljantnem slogu, kot branilec vzvišenih človeških pravic.”
Leta 1899 je, kot novinar imel zanimiv nagovor na novinarski konferenci, zato ga prinašamo: “Kako strašni so uroki, na katerem sloni Islam in njegovi častilci. Fnatična blaznost je pri človeko zelo nevarnma,kot hidrofobija (strah pred vodo) pri psu. Učinki so vidni v mnogih državah, lahkomiselne navade, zanemarjanje kmetijstva, počasno poslovanje, negotovost imetja, vse to je tam, kjer vladajo Prerokovi privrženci. Degradirana čutnost oropa to življenje, oliko, vljudnost, dostojanstva in svetosti.
Dejstvo je, da mora vsaka ženska v Mohamedovem pravu pripadati moškemu, kot njegovo absolutno premoženje, bodisi kot otrok, žena – to je oblika suženjstva, ki ne bo izumrlo.
Posamezni muslimani lahko kažejo odlične kvalitete, vendar vpliv vere ohromi socialni razvoj vsem, ki sledijo Islamu. Daleč od tega, da bi izumrl je Islam militaten in obenem vera spreobračanja. Razširil se je po vsej centralni Afriki. Dvignil najuspešne bojevnike na vseh koncih in če ne bi bilo prisotno krščanstvo, še zlasti v zavetju znanosti, proti katerim se bori, bi civilizacija moderne Evrope padla, kot je padla civilizacija starega Rima. ( Sir W. Churcill Reke vojne London – str. 248-259).
Sir Winston Churcill se je s tem pisanjen dotaknil tudi islamskih verskih voditeljev. Malo kdo ve, da je v islamskih državah na podeželju, glavnina prebivalcev še danes opisnjena samo z lokalnim jezikom (narečjem), uradni jezik države pozanjo le nekateri, pa tudi tisti, ki zlasti zadnja leta obiskujejo šole. Glavna pisna oseba je krajevni verski voditelj. Njemu zaupajo in on jih vodi in to ne samo duhovno, ampak tudi gospodarsko in politično. Z begunci danes bežijo tudi lokalni verski voditelji, ki tudi na begu imajo isto vlogo, kot so jo imeli doma. Čeprav ne smemo pri tem zanemariti vseh tistih, ki z begunstvom mastnno služijo. Več ali manj je to poznano.
Ker je v Islami verski voditelj spoštovan in upoštevan je njegov namen čisto drugačne od sedanje vloge rimokatoliškega duhovnika. Če k temu dodamo, da je Islam vera mož, žene ostajajo v podrejenm položaju, potem je dojemljivo, da Islam ima bodočnost, neglede kje in da bo vpliv Islama na kulturo, gospodarstvo, pa tudi civilizacijo močan tudi v Evropi. V koliko že ni?

Advertisements

Read Full Post »

Moj hobi je balet

(Pogovor s Thomasom Pericem, ki v prostem času pleše balet)

DSC_6679b

Bi se nam predstavil?

Imenujem se Thomas Peric. Rodil sem se leta 2000. Stanujem v Vižintinih pri Doberdobu. Šolo obiskujem v Gorici, in sicer znanstveni licej Simona Gregorčiča, baletno šolo pa obiskujem v Ronkah in se imenuje Cenacolo Arabesque, kjer sem v sedmem letniku.

Zakaj si se odločil za balet?

Ljudje imajo različna veselja. Nekatere zanima nogomet, druge motorji, mene je pritegnil balet. Plesal je tudi moj brat, zato mislim, da je to vplivalo na mojo odločitev. Podpirajo pa me tudi starši.

Povej nam kaj o baletni šoli.

Baletna šola se nahaja v Ronkah v ulici Roma. Ima dve veliki učilnici, kjer vadimo. Vseh učencev nas je nekaj čez sto. Predstojnica šole je učiteljica ga. Doriana Comar, v šoli pa poučujeta še ga. Laura Budda in ga. Franca Grusovin. Občasno prihajajo tudi zunanji učitelji, od katerih so nekateri svetovno znani baletni pedagogi, kot: Georgina Ramos Hernandez (Francija – Roubaix), Carlos Gacio (Avstrija – Dunaj), Bruno Vescovo (Italija – Milano), Ranko Yokohama (Japonska/Italija) … Na šoli poteka pouk za klasični balet, moderni balet in različne narodne plese (ruski, madžarski, ukrajinski …).Sem v razredu za klasični in moderni balet. Učenci se udeležujemo tudi nastopov in natečajev. V prvem letniku smo bili trije fantje, sedaj sem na šoli sam. Dva sošolca sta odšla v baletno šolo na Dunaj, tam končala in sta sedaj zaposlena kot baletnika v Torinu in Sieni. Nekaj let prej pa je bil še en fant, ki je nadaljeval baletno šolo v inozemstvu in sedaj pleše na Nizozemskem. Ko pridejo domov, radi “pokukajo v staro šolo “ in smo srečanja z njimi zelo veseli.

Koliko časa vadiš na teden?

Vadim petkrat na teden po eno uro in pol. Ponavadi je to od 19h do 20.30h. Velikokrat se lekcije malo podaljšajo. Kakšenkrat vadimo tudi ob sobotah ali nedeljah. Ko se približuje kaka predstava, pa vadimo tudi po dve uri ali še več. V moji skupini je še devet punc.

Kaj je najtežje pri baletu?

Pri baletu je najtežja koncentracija. Slediti moramo glasbi in gibom. Paziti moramo na noge, na rotacijo bokov (“en dehors”), na roke, pa tudi na izraz obraza. Zelo težko je biti nasmejan, ko nas velikokrat bolijo noge. Tudi slediti glasbi je težko, ker istočasno sledimo gibom, če pa glasbi ne sledimo, je balet nepopoln in popačen. Gibi morajo biti natančni in popolni in se morajo vedno ujemati z glasbo, ki nas spremlja. Pri vadbi, ko naredimo kaj narobe, nas učiteljica tudi ošteje.

Kaj ti pomeni balet?

Balet mi pomeni zadovoljstvo, pa tudi veselje. Skušam se vedno potruditi, da z gibom prikažemi tematiko glasbe, ali predstave, ki ji sledi. Ob baletu bi se moralo telo zliti z glasbo. To pa zahteva veliko vaj, koncetracijo, pa tudi napore.

Se lahko tudi pri baletu poškoduješ?

Seveda, kot pri vsakem športu. Najpogostejše poškodbe so poškodbe gležnja, kolena, kolka in mišic. Do zlomov prihaja manj. Na vse to smo opozorjeni že pri prvih urah in redno nas učitelji, ki nas spremljajo, na to opozarjajo, ko vidijo, da naredimo kakšen gib napačno.

Katere baletne zgodbe so ti najbolj všeč?

Zelo so mi všeč Flammes de Paris, La Bayadere, Paquita, vendar moja najljubša baletna zgodba je Le Corsaire.

Katere baletne točke si zaplesal v zadnjem času?

V zadnjem času sem zaplesal solistični del iz Giselle Peasant Pas de Deux. To je baletna zgodba, ki jo je napisal Adam Charles, koreograf pa je Jean Coralli. Prvič sem jo zaplesal malo popačeno zaradi treme, vendar drugič sem jo zaplesal boljše, to pa tudi zato, ker sva si z bratom ogledala v Ljubljani prav to baletno predstavo in sem bil še posebej pozoren na tisti del, ki ga sam plešem.

V zadnjem času pa sem zaplesal tudi baletno točko “Linea di confine”, ki si jo je zamislila ga. Franca Grusovin kot spomin na stoletnico prve svetovne vojne. V glasbo je vključen del Ungarettijeve poezije »I fiumi« (Reke), ki jo recitira pesnik sam. Koreografija predstavlja krvavo Sočo in ob njej dve bojni fronti. V ozadju se prepleta tudi ljubezenska zgodba. Sočo smo ponazorili z rdečo preprogo, ob koncu, ko sta se fronti združili, smo rdečo preprogo zamenjali z modro. Osem deklet pleše ob “Soči” in predstavljajo dve vojni fronti. Po preprogi, ki ponazarja Sočo plešem skupaj z dekletom. Najin ples poteka tako, da pleševa od spodaj navzgor, dokler ne pripleševa do vrha, ko na preprogi rdeča barva zamenja modro, ki simbolizira modro Sočo, simbolično pa tudi ponazori mir in plesalke naju skupaj z modro preprogo povlečejo k sebi. Tako sta ponazorjena konec sovraštva – konec vojne in srečanje z ljubljeno osebo …

Ali obiskuješ kakšen seminar?

Mi seminarje imenujemo stage. Da, obiskal sem že več stagejev v Italiji in v tujini. Največ sem pridobil na stageju v Parizu, na “Conservatorie de Boulogue Billancourt – Musiqe, danse, art dramatique”. Tu nas je bilo nad sto in to iz cele Evrope. Udeležil sem se tudi stageja v Rimu z Raffaelejem Paganinijem. Ta koreograf je bil zelo natančen in nam je velikokrat popravljal telesne gibe. Vsako leto grem na stage v Gradežu, kjer nas poučujejo različni učitelji.

Če bi te prosili, bi pri kakšni šolski predstavi zaplesal?

Oh, raje ne! Imel bi veliko tremo. Na odru, ko plešemo, ne vidimo publike, zato smo z lahkoto skoncentrirani. Enako je pri nastopih, ko nas spremlja ocenjevalna komisija. Tu je tišina, zato smo z lahkoto zbrani. V šoli v telovadnici, pa bi bil “iz oči v oči”, bil bi šum in bi bil zelo težko zbran in vem, da ples ne bi bil dober …

Kaj misliš naprej?

Trenutno ne vem, če bom balet nadaljeval. Kljub temu pa bo balet ostal vedno del mojega življenja.

Pogovarjal se je Ambrož Kodelja

Za v okvir:
Ob baletu se mora telo zliti z glasbo.

Read Full Post »

Ljubezen do bližnjega,

je več, kot usmiljenje.

To je sposobnost,

da smo do drugega naklonjeni

in ga vzljubimo.

Naklonjenost je

občutek povezanosti z drugim,

v njegovi stoski,

njegovi bolečini,

njegovem trpljenju

njegovih težavah in skrbeh.

(M. L. King)

Patti Smith and Robert Mapplethorpe 1969

Patti Smith and Robert Mapplethorpe 1969

Read Full Post »