Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for junij 7th, 2016

KREK

Leta 1959 je izšla knjiga Edvarda Kardelja: »Problemi socialistične politike na vasi.« Spomin na to knjigo in ta čas se mi je utrnil v ljubljanskem antikvariatu, ko sem knjigo po več kot polstoletja zopet videl na knjižni polici. S to knjigo sem se zelo veliko ukvarjal. Imel sem jo za priročnik pri predmetu »Socialistično kmetijstvo«, ki sem ga poučeval dobri dve leti na Kmetijski šoli v Ložah pri Vipavi. Snov je bila zanimiva, pa tudi knjiga je bila pisana zelo razumljivo, seveda v duhu tedanjega časa. Kašnih petnajst let pozneje, ko sem na fakulteti odkrival Andreja Gosarja, sem zapazil, da nekatera poglavja ne samo poznam, ampak jih v podobni obliki celo znam skoraj na pamet. Precej časa sem rabil, da sem v spominu izbrskal, odkod to poznanje. Tedaj sem uvidel, kako prefinjeno je Edvard Kardelj Gosarjeve misli pretapljali v njegovo realsocialistično misel. To ni delal samo pisno, ampak tudi v govorih. Nekaj podobnega se je tedaj dogajalo tudi s Krekom. Veliko Krekovih misli je bilo v tistem času »pokardeljevih«. Poslušali smo jih po radiu, pa tudi na raznih podeželjskih proslavah. Leta 1959. sem to tudi sam spoznal, seveda sem molčal, da ne bi me slučajno »tovariši svobode« zasačili. Krekovo knjigo – Socializem – (Ljubljana 1901) mi jo je podaril g. Janko Žagar iz Slapa pri Vipavi. Ob nekem obisku me je vprašal kaj še poučujem in pripomnil: »Tu je vse napisano tako, kot je treba tudi danes o tem govoriti!« Kmalu sem se prepričal, da ima prav. Brez strahu sem nekatere Krekove misli »vtihotapljal« v moj veleumni šolski predmet »socijalistično kmetijstvo« in jih »prodajal« pri predavanjih mojim dijakom. Celo šolski inšpektor, ki je nenapovedano vstopil v razred, me je pohvalil, češ, da bi me še kdaj rad slišal, ker zelo dobro poznam Kardelja in njegove misli. V resnici pa so tedaj bile to misli Janeza Evangelista Kraka, iz knjige Socializem, kar na srečo ni zapazil, drugače bi se mi slabo pisalo …

Andrej Gosar je med vojnama nadaljeval Krekovo politiko krščanskega socializma. Krekovemu gibanju se je pridružil že kot dijak. Po 1. vojni leta 1919 je postal član Narodne vlade za Slovenijo kot poverjenik za socialno skrbstvo. Leta 1920 je bil na listi SLS izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot poslanec je predložil avtonomistični program z načrtom dveh parlamentarnih zbornic: politične in socialno gospodarske, zavzel se je torej za avtonomijo narodov nove države in za ureditev socialnega vprašanja. V letih 1927–28 je bil minister za socialno politiko v kraljevi vladi, v svojem mandatu je z zakonodajo oblikoval napredno socialno politiko takratne Jugoslovije. Ob uvedbi šestojanuarske diktature je bil razrešen poslanskega mandata in ministrskega položaja. Do leta 1931 je še ostal član vrhovnega zakonodajnega sveta. Ostal pa je stalni delegat Kraljevine Jugoslavije na zasedanjih Generalne skupščine Društva narodov v Ženevi. Zaradi svojih socialnih nazorov pa je bil odstranjen iz aktivne politike SLS. Posvetil se je profesuri na ljubljanski univerzi in s tem teoretičnemu raziskovanju socialnega vprašanja ter z domišljanjem novega koncepta socialne države in demokratične družbene ureditve. Svojo teorijo je objavil v delu Za nov

družbeni red, in sicer v dveh zajetnih knjigah leta 1933 in 1935. Prvotni podnaslov Sistem krščanskega socializma je moral spremeniti v sistem kršč. aktivizma zaradi prepovedi uporabe pojma kršč. socializem, ki jo je zahteval papež Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno leta 1931. V knjigi še naprej uporablja tudi pojem kršč. socializem, a uveljavil pojem krščanski solidarizem.

Gosarjevo teorijo samoupravne družbene ureditve je povzel Edvard Kardelj, kot sem že omenil, a jo je priredil na model enopartijske vladavine in planskega gospodarstva. Temeljna razlika med Gosarjevo in Kardeljevo vizijo je torej v demokratičnem družbenem redu in tržnem gospodarstvu. Gosar zagovarja, da je le tržno gospodarstvo lahko učinkovito, samouprava pa da ni mogoča v totalitarni družbeni ureditvi, ki ne omogoča dejanske vladavine ljudstva. Kljub vsemu, bo Edvard Kardel ostal v zgodovini socializma, saj ga ocenjujejo po tem, kaj je pisal in ne od kod je to jemal, (lahko bi rekli tudi kradel).

Na kratko bi označil Gosarjevo teorijo takole: Solidarizem je družbeno gospodarski model, ki temelji na solidarnosti, na načelu socialne pravičnosti (ki jo je mogoče uveljaviti le z močno državno regulativo) in na samoupravni politični in gospodarski družbeni ureditvi. Tak model omogoča stabilen socialni red, družbeno blaginjo za vse, dejansko vladavino ljudstva in suverenost nacionalne države. Zato Gosar izrecno poudarja, da je tak družben sistem mogoče uspešno uveljaviti le v okviru nacionalne države.

Naj naštejem še nekaj temeljnih načel njegove socialne teorije – ki so aktualne prav danes: skrb za človeka je prva naloga države in gospodarstva; vsak človek ima pravico do dela in s tem do dostojnega preživljanja; dolžnost države in gospodarstva je, da omogoči delo vsem delazmožnim in jim zagotovi pravično plačilo; kapital ima sam po sebi socialne dolžnosti; delo je treba vrednotiti višje kot kapital.

Gosarjev model socialne in tržno uspešne družbe bi označili kot tretjo pot med kapitalizmom in realnim socializmom. Prav v tem se kaže njena perspektiva za razrešitev sedanje ne le slovenske pač pa svetovne družbene in gospodarske krize.

Advertisements

Read Full Post »