Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for junij 2018

Picasso - mati z otrokom

 Cingel – congel –  in človekove vrednote

Velikokrat se sploh ne zavedamo, da je sama teološka inkulturacija v oznanjevanju Božjega nauka znatno premalo, da bi Božje oznanilo po človeku (oznanjevalcu)  nemoteno prišlo do sodobnega šloveka (vernika), ali da bi mu sodobni človek (vernik)  sploh lahko prisluhnil.

Cela vrsta koncilskih teologov je to potrjevala, kot Karl Rahner, teolog Ratzinger (poznejši papež Benedikt XVI), Jan Danielou, Yv Congar in drugi. Obenem pa ne smemo mimo nekaterih istodobnih teologov, kot je naprimer Hans Küng, ki je žal, zaradi nekaterih njegovih pretiravanj, pa tudi nedorečenosti doživel, da mu je bila zavržena vsa njegova teološka miselnost. Nekaj podobnega je doživel tudi Južnoameriški teolog Leonardo Boff, ki je zelo dobro poznal južnoameriško problematiko človeka in vernosti, pa ga koncilsko cerkveno vodstvo ni upoštevalo.

Vsako sporočanje, ki ga človek sporoči sočloveku ima v ozadju jezik.Tudi Božje oznanilo je pogojeno s PROBLEMOM JEZIKA. Hudo je, če oznanjevalec evangelija ne govori tisti jezik, s katerim se ljudje identificirajo ali jezikovno socializirajo. Preprosto povedano: “ Če oznanjevalec ne govori s sočlovekom, ko mu oznanja evangelij,  v jeziku, ki ga poslušalec (vernik) govori doma pri mizi.  Tokrat sta krščanske vrednote in BOŽJE OZNANILO LOČENI, od poslušalčevega  jezika.”  Vsebina oznanila  na tak način se vedno bolj oddaljuje od  človekovega razumevanja, predvsem pa od človekovega srca. V takem primeru med govorcem /oznanjevalcem/ in poslušalcem /vernikom/ podzavestno nastaja zelo pomemben  vakum, ali prazen prostor dojemanja.

Prav o tem praznem prostoru, ki velikokrat nastaja tudi v našem okolju, ko Slovenec posluša oznanjevanje neslovenca pade to oznanjevanje na poslušalca (Slovenca) na  ugodna tla, ko ga  z lahkoto napolnijo vraže, nesmisli, čaranja, traparije, umišljena duhovna samozadostnost (npr napačno tolmačenje Medjugorja) in celo namišljeno odrešenje nekakšnih kultov (napačno vodenje pri duhovnih gibanjih).
Spomin mi poroma na vse tiste prelepe trenutke, ki smo jih doživljali na teološki fakulteti pri predavanjih p. dr.  Romana Tominca, ko je vse te človekove praznote, ki so bile in bodo imenoval “ en sam velik cingel-congel!” Tako te prazne sposojenke, pogledi, iz drugih okolj, verovanj, napačno razumljeni koncepti “kolovratijo” po dušah ubogih sodobnih ljudi, pa tudi mladine, še zlasti, če imajo slabo versko znanje…

Oznanjevalec mora človeka najprej poslušati in mu oznanjevati v njegovem maternem jeziku! Če kdaj, bi se morali oznanjevalci Božje Besede danes truditi, da bi  na sodoben način, v razumljiven jeziku  povedali trdne, preizkušene in ustaljene verske resnice. Čeprav je to lahko tudi tvegano početje, tega se duhovniki danes zavedamo, zato moramo govoriti z jezikom , ki je razumljiv ljudem današnjega časa in ga rabijo doma pri mizi, tako, vsaj  človeško upamo, da bo oznanilo  pri sodobnem človeku obrodilo vsaj minimalen sad.

Advertisements

Read Full Post »

France Kralj

Cingel – congel –  in človekove vrednote

Velikokrat se sploh ne zavedamo, da je sama teološka inkulturacija v oznanjevanju Božjega nauka znatno premalo, da bi Božje oznanilo po človeku (oznanjevalcu)  nemoteno prišlo do sodobnega šloveka (vernika), ali da bi mu sodobni človek (vernik)  sploh lahko prisluhnil.

Cela vrsta koncilskih teologov je to potrjevala, kot Karl Rahner, teolog Ratzinger (poznejši papež Benedikt XVI), Jan Danielou, Yv Congar in drugi. Obenem pa ne smemo mimo nekaterih istodobnih teologov, kot je naprimer Hans Küng, ki je žal, zaradi nekaterih njegovih pretiravanj, pa tudi nedorečenosti doživel, da mu je bila zavržena vsa njegova teološka miselnost. Nekaj podobnega je doživel tudi Južnoameriški teolog Leonardo Boff, ki je zelo dobro poznal južnoameriško problematiko človeka in vernosti, pa ga koncilsko cerkveno vodstvo ni upoštevalo.

Vsako sporočanje, ki ga človek sporoči sočloveku ima v ozadju jezik.Tudi Božje oznanilo je pogojeno s PROBLEMOM JEZIKA. Hudo je, če oznanjevalec evangelija ne govori tisti jezik, s katerim se ljudje identificirajo ali jezikovno socializirajo. Preprosto povedano: “ Če oznanjevalec ne govori s sočlovekom, ko mu oznanja evangelij,  v jeziku, ki ga poslušalec (vernik) govori doma pri mizi.  Tokrat sta krščanske vrednote in BOŽJE OZNANILO LOČENI, od poslušalčevega  jezika.”  Vsebina oznanila  na tak način se vedno bolj oddaljuje od  človekovega razumevanja, predvsem pa od človekovega srca. V takem primeru med govorcem /oznanjevalcem/ in poslušalcem /vernikom/ podzavestno nastaja zelo pomemben  vakum, ali prazen prostor dojemanja.

Prav o tem praznem prostoru, ki velikokrat nastaja tudi v našem okolju, ko Slovenec posluša oznanjevanje neslovenca pade to oznanjevanje na poslušalca (Slovenca) na  ugodna tla, ko ga  z lahkoto napolnijo vraže, nesmisli, čaranja, traparije, umišljena duhovna samozadostnost (npr napačno tolmačenje Medjugorja) in celo namišljeno odrešenje nekakšnih kultov (napačno vodenje pri duhovnih gibanjih).
Spomin mi poroma na vse tiste prelepe trenutke, ki smo jih doživljali na teološki fakulteti pri predavanjih p. dr.  Romana Tominca, ko je vse te človekove praznote, ki so bile in bodo imenoval “ en sam velik cingel-congel!” Tako te prazne sposojenke, pogledi, iz drugih okolj, verovanj, napačno razumljeni koncepti “kolovratijo” po dušah ubogih sodobnih ljudi, pa tudi mladine, še zlasti, če imajo slabo versko znanje…

Oznanjevalec mora človeka najprej poslušati in mu oznanjevati v njegovem maternem jeziku! Če kdaj, bi se morali oznanjevalci Božje Besede danes truditi, da bi  na sodoben način, v razumljiven jeziku  povedali trdne, preizkušene in ustaljene verske resnice. Čeprav je to lahko tudi tvegano početje, tega se duhovniki danes zavedamo, zato moramo govoriti z jezikom , ki je razumljiv ljudem današnjega časa in ga rabijo doma pri mizi, tako, vsaj  človeško upamo, da bo oznanilo  pri sodobnem človeku obrodilo vsaj minimalen sad.

Read Full Post »