Ko govorimo o relativnosti in sorazmerni enakovrednosti različnih kulturnih stvaritev in tudi kultur, se v takšnem pojmovanju skriva nevarnost, ki je danes zelo pogosta, ko kulturno življenje, pa tudi samo življenje, izgubi svojo smer in svojo smiselnost. To je vsesplošni relativizem. Tu se zastavlja vprašanje, kako naj se razvija človeški duh? Komu naj služi kultura življenja? Ta in podobna vprašanja privedejo do novih vprašanj: “Čemu življenje? Čemu človek? Kaj je absolutno in tudi brezpogojno?” Takšnih in podobnih vprašanj se izogiba veliko ljudi, med nimi so tudi verni.
Kultura, ki naj bi človeka vodila k resnici, dobremu in lepemu in tako k Bogu, postane igračkanje z nepomenbnim in neresnim. Tako kultura ni več sposobna pokazati na bistvo, na absolutno, na vzvišenost, ker postane kulturno življenje sredstvo manipulacije. Te manipulacije pa so lahko politika; ali pa tudi kakšni kvazi kulturni klani, ko se promovirajo (vgnezdijo) ob lažni kulturi. Tokrat se kultura znajde v vrtincu tekmovanj med skupinami za prestiž, stremuštvom, “plazenju na takšne in drugačne “stolčke, prilizovanja in stremljenju, lov za nagrade in podobnimi častihlepji. Ob tem vse skupaj izpade, kot veliki cirkus, osebe pa, ki se imajo za kulturnike, pastanejo podobni cirkuškim klovnom. S tem se srečujemo velikokrat! Kultura se tako izneveri sama sebi in postane nekulturna.
Vedno je bila kultura odraz nekega odkritja. Podobna je pesmi ki slavi vrednote in če se izrazimo svetopisemsko; hvalnici smiselnosti življenja, saj se v kulturni stvaritvi čuti navdušenje in očarljivost nad življenjsko skrivnostjo, občudovanje in čudenje, nad milostjo kulture bivanja, ker je kultura tudi glasnik – oznanjevalec – nekomu, ali nečemu, kar je globje in višje nad vsemi tuzemskimi vrednotami. Ko pa se kultura odpove takšni resnici, ali vse to ignorira in je angažirana le za korist posameznikov, ali nekemu klanu, ne vidi nebeške stvarnosti in zavrne merila dobrega in slabega, tako, da je lahko vse prav in celo vse res, saj se promovira da ni nič resnično prav, in nič popolnoma res, ko se ne čuti več obvezna z ničemer, ampak ji je glavni cilj njeno ospredje v družbi, nastopih, okolju … Tako izgubi kultura svoj najgloblji pomen in tudi svoje poslanstvo.
Ob vprašanju smisla življenja pa se zopet srečata kultura in vera, saj je vera v Boga istočasno vera v smiselnost življenja. “V začetku je bila Beseda … “ to je smiselna in osebna Beseda! Človekova vera in človekova urejenost nam potrdita naše spoznanje, da je vredno živeti, ker nam je postala naša osebna vera vrednota! Iz zgodovine vemo, da je pri vseh velikih kulturah bila prisotna vera. Čim bolj je vera v kateri koli kulturi bila živo prisotna, toliko višje in močnejša je iz te vere pognalo kulturno življenje.(Koliko resnične verenosti je med našimi kulturniki? Odgovor prepuščam vam!)
Zanimivo je spoznanje, da ko vera povezuje kulturo, istočasno odgovarja tudi na vprašanje: “Zakaj prihaja do tragedij v človekovem življneju?” Kajti: “Življenje se zaiskli šele pod udarcem!” Ob človekovi bolečini padejo “naše” maske, naše igranje pred samim seboj, in se razgali naša prava človekova (osebna) veličina. Trpljenje v vsej svoji grozljivi iznajdljivosti, neusmiljeno razbije vse rešitve našega vprašanja: “Kakšen smisel ima naše življenje?” Bolečina in tožba ne smeta prevladati nad našo vere in tudi ne nad našim upanjem, prav tako ne smeta prizadeti naše ljubezni do bližnejga.
Krščansko pojmovanje Boga ne odpravlja življenjske tragedije, kot tudi jo ne prikriva, s kakšnimi samoprevarami. Človek naj bi vedno hodil v veri in ne v gledanju, saj prav na svojem telesu dopolnjujemo, kar manjka Kristusovim bridkostim. Vedno je in bo kristjan bojeval svoj duhovni boj, saj je razpet med svetom v katerem živi in nebeškim kraljestvom, ki ni od tega svreta. Alii: “Razpeti smo med Kalvarijo (trplenjem) in med velikonočnim jutrom (vstajenjem). Vedno bomo razpeti med svetom, v katerm živimo in nebeškim kraljestvom, ki ni od tega sveta, ali med novim nebom in novo zemljo. To dvoje pa mora biti vodilo tudi pri odktivanju prave kulture, kot tudi pravga smila življenja.
Oddajte komentar