(Polemicno razmišljanje)
O Kocbeku so mnenja razlicna. Globoko verni ljudje mu ne morejo marsikaj odpustiti, malo proticerkveni pa so nad njim bili in bodo vedno navdušeni. Sam se je takole predstavil: “Ce je kristjan res revolucijonar, potem ustvarja skladje med cilji, ki jih cloveštvu postavlja zgodovinski razvoj, in med cilji, ki jih cloveštvu postavlja kršcansko razodetje. Ubranost casnih in vecnih ciljev mora kristjanu dati moc, da lahko brez notranjega nemira izvrši silovite spremembe v družbi in da obenem odpre v sebi nove studence vere, ljubezni in ustvarjajoce razumnosti, da stori drzni korak dalje v odkrivanju božjega in cloveškega duha. Kristjan kot clovek ne sme omahovati na današnji poti razodevanja in oblikovanja cloveka, bodisi da gre za družbeno ali osebno izpopolnitev.
Clovekova narava postaja temelj vsega napredovanja in uresnicevanja. Revolucionarni kristjan krepi življenje in bogati njegov smisel…” (Slovenska revolucija štev. 5, X. 1943). Ce bi hoteli okarakterizirati zgodovinsko usodo Edvarda Kocbeka, bi jo lahko primerjali med razpetostjo nuje zgodovinskega angažiranja in svobodo njegove osebne eksistence. Zanimiva je Kocbekova misel v pismu Dr. A. Trstenjaku 20. 2. 1943. Tam med drugim piše: …” ali revolucija socializma ali revolucija demokracije.« Prav tako je zanimiv zapis F.S.Finžgarju, ko mu 5.6.1943. Piše: “Ceprav gre naša skupna volja, torej volja kristjanov v OF za tem, da doseže slovenski narod svojo narodno svobodo in novi življenski red in ceprav bo ta novi življenjski red vec ali manj sovjetsko demokraticen, ceprav torej prispevamo s svojo mocjo k sovjetski politicni zavesti v Evropi, vendar obenem že danes sredi najbujnejšega politicnega razvoja izvajamo koristen in v mnogih zaznavah vpliv na vseh podrocjih, med katerimi duhovno ni zadnje. Ti procesi niso le politicno takticnega znacaja, ampak mejijo na novo socialisticno sintezo… “.
Ko danes gledamo zlom realsocialisticnih sistemov in obenem sesutja ljudskih demokracij, zvenijo te Kocbekove miseli kot zgodovinska zabloda in osebna stranpot. Ce pa jih gledamo s stališca njegovih predvidevanj, pa spoznamo, da je tu mišljen rezultat boljševiškega totalitarizma, ki je za lastne interese zlorabil idejo socializma in revolucije, da je tako pridobil ljudske množice.
Spomnimo se samo na izrabljanje delavstva in mladine pri raznih socialisticnih politicnih manifestacijah! Normalno je, da bo po polomu realsocialisticnih sistemov in tako opevani ljudski demokraciji prišlo do globoke krize parlamentarne demokracije, kot tudi kapitalisticnega sistema, kar se danes že nakazuje. Kapitalisti so v porastu tudi tam, kjer jih doslej ni bilo, saj bogatenje bogatih in rastoca revšcina revnih ne more iti v nedogled. To vidimo v celotni bivši vzhodni Evropi.
S tem pa prehajamo na spoznanje, da bo cloveštvo moralo najti bistveno uspešnejše, humanejše, cloveku, okolju in družbi primernejše oblike javne organiziranosti, kot jo imamo danes, neglede na katero državo mislimo…
Pri branju Kocbekovih del nas marsikaj lahko zavede, pa naj bo navidezni odraz njegove mašcevalnosti ali pa takšno in drugacno paktiranje. Priznati pa mu je le treba, da vere v pravilnost revolucionarnega boja ni crpal iz strukture komunizma, kar se mu velikokrat ocita, ampak iz osebne kršcanske zavesti, ko je poudarjal potrebo po prenovi kršcanskih vrednot. Da pa se to doseže, je treba preoblikovati celotno evropsko družbo. Dozdeva se mi, da ga je odlicno okarakteriziral Josip Osti, ko pravi: “Nisi se, dragi Kocbek, dovoljno naigrao rjecima … / Ljubio si zemlju in kliktao … / Izdalo te ono u šta si vjerovao i u šta si se uzdao … / Oni koju su te kaznili pomogli su ti da napišeš svoje najpotresnije, najljepše i najiskrenije stihove … / Kao što svjedociš i danas, nakom što se život tobom naigrao.( Josip Osti – L’albero che cammina – Multimedia Edizione – Salerno – 2004)”.
Tu se jasno vidi, kako je Kocbek v svoji osebni vnemi, kot vernik cutil zavest o posebnem poslanstvu, ki ga je videl med kršcanskim etosom in prakso, ki jo je imela komunisticna revolucija, ki je po njegovem prepricanju zagotavljala ureditev nove podobe socialisticne družbe. Cas pa je pozneje pokazal svoje …
Ambroz Kodelja journal 