Kapelica na Doberdobu

Zgoraj na Doberdobu, mala kapelica stoji.
V sončni svetlobi in mesečini,
popotniku počitek deli.
Med ovelimi venci,
svetnik z belim obrazom počiva
in Detece z desnico pestuje.

Marija na Doberdobu,
med divjim grmičevjem,
okrog polnoči,
jo strelec vzame za cilj.
In plamen peklenske svetlobe
nad kapelico zažari.

Read Full Post »

Sin Moj

Read Full Post »

Križ

Ob križu

se učimo živeti

in ob križu razmišljamo

o našem življenju …

Na nedeljo vnebohoda, to je bilo letos na 1. junij 2014. smo blagoslovili novi križ v parku ob naši župnijski cerkvi. Do te zamisli je prišlo:
Najprej smo razmišljali, da bi postavili neko znamenje kot spomin na stoto obletnico prve svetovne vojne. Na seji ŽPS pa je padel predlog, da naj bo raje to znmenje spomin na vse naše pokojne, ki počivajo kjerkoli po svetu, obenem pa tudi na vse žrtve vseh vojn. Šele pozneje smo dognali, da je bilo ob cerkvi prvo vaško pokopališđe, potem so ga prenesli na sedanje staro in nato na novo, kjer je danes. Tako je postal ta  križ vez med vsemi našimi pokojnimi vačani.
Vlit je bil v livarni umetnin. Livarski mojster pa je bil g. Borut Kamšak, iz  Volavlja pri Ljubljani. Livarstva se je  izučil od očeta in je že odlil zelo veliko izredno lepih umetnin. Zadnji je tudi Begičev portret kardinala dr. Alojzija Ambrožiča, ki so ga blagoslovili na binkošti 8. junija letos na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je bil kardinal rojen.
Avtor korpusa (Jezusa), je kipar Ivan Zajec. Rodil se je v Ljubljani 15. junija 1869 v družini kiparja F.K. Zajca in materi Josipini roj. Walland. Ker je oče obubožal je moral prekiniti šolanje in je zanj skrbela sorodnica s  Krškega. Na Dunaju je obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo. Bil je med najboljšimi učenci, saj je že na akademiji prejel priznanje. Temeljito se je izučil klesanja in vlivanja, saj je  nekaj znanja imel že iz Ljubljane. Veliko je potoval, med prvo vojno so ga zaprli in pregnali na Sardiniji. Ko se je vrnil je v Ljubljani nadaljeval s kiparskim delom.Poučeval je na tehnični šoli in na skademiji do upokojitve leta 1940.  Leta 1950 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je v Ljubljani 30. julija 1952. Za seboj je zapustil izredno veliko kipov v bronu, marmorju, kamnu in glini. Najbolj znan je njegov kip Franceta Prešerna z muzo v Ljubljani na Tromostovju. Vlili so ga na Dunaju, ker ni bilo nikjer drugje tako velike livarne. Od kalupa se je ohranila samo pesnikova glava. Ko boste kdaj obiskali Ljubljano, si ga oglejte in vedite, da je tudi na Doberdobu nekaj njegovega. Naš križ je eno izmed boljših kiparjevih del.

Read Full Post »