Kokbec, Molitev

Sem,
ker sem bil,
in vsakdo,
me bo mogel
pozabiti.

In vedar
moram reči,
sem
in bil sem
in bom,
in zato sem več
od pozabljenja,
neizmerno več
od zanikanja.
Neskončno več
od niča.

Vse je večno,
kar nastane,
rojstvo je močnejše
od smrti,
vstrajnejše
od obupa in samote,
silnejše
od hrupa in greha,
slovesnejše
od zavrženosti.
Nikoli
ne bom prenehal biti.
Nikoli.
Amen

Read Full Post »

Sem, ki sem… Ob Kocbekovi pesmi MOLITEV

Pri Slovenski Matici je leta 1963 izšla Kocbekova pesniška zbirka Groza. Kot je bilo pričakovati v tistem času ni imela nekega večjega odziva. Bila pa je toplo sprejeta med veliko večino slovenskih bralcev, kar je pokazalo, da je bila kmalu razprodana. Za lažje razumevanje vam jo pripišem:

V ljubljanskem bogoslovju je v tistem času to pesem nekdo pretipkal in razobesil na stenčas, kamor smo občasno obešali kašen literarni umotvor, ki je nastal v hiši, ali pa ga je kdo prevedel. Pesem je pri prebivalic te hiše povzročila kar malo nevihto. Duhovni vodja ali spiritual jo ni takoj razumel, tudi sam je baje pisal pesmi in se je ob njo spotaknil, češ kaj to obešate. Hišna avtoriteta, ki smo mu rekli “Ata”, ki je s Kocbekom tudi občasno prijatevalj se je na njemu lastni način muzal, òeè, boste že sami pogruntali kaj je pesnik hotel z njo povedati. Da pa je bila mera polna, smo jo (sem jo) pri uri filozofije “podtaknil na kateder” prof. dr. Janezu Janžekoviču. Njegova predavanja so bila zelo suhoparna, pa kljub temu izredno temeljita. Mož je pesem prebral, jo vtaknil v žep in nadaljeval s predavanjem, kot da ni bilo nič. Mi smo si mislili svoje in na vse skupaj že pozabili, ko je čez kakšna dva meseca v sredini ure filozofije predavanje prekinil, lahko je tudi opazil, da jih kar nekaj spi(?) . Iz žepa je potegnil tisti listek, ki smo ga mu pred časom podtaknili., Zapazil sem, da je bil ves popisan ob besedilu z njegovimi pripombami in začel: “Tu ste mi podtaknili Kocbekovo pesem Molitev. Veste Kocbek veliko piše v Novo pot, pa pod psevdonimom, drugače ne bi bilo objavljeno, pa tega ne na veliko govorite. Naštel je na pamet kar nekaj naslovov in celo citiral številke revije. Potem pa pripomnil; dobro bi bilo, če to temeljito preberete, ker pri sholastiki tega ne obravnavamo, ni pa na svetu samo sholastika, ampak so tudi novodobni filozofi, pa tudi teologi, o katerih vemo bolj malo, so pa.” – razumljivo, saj smo živeli v kulturni osami in inozemskih knjig in revijh pa itak nismo smeli dobivati. Potem pa se je lotil razlage pesmi: “Ta Kocbekova pesem je lahko za nihilista potrditev njegove nevere, za iskalca vere korak do vere, za vernega pa, če jo pravilno dojame resnična molitev. Ne vem kam spadate vi? Nihilist bo rekel, nič ni trdno, iskalec se bo spotaknil ob trud, ki ja potreben, da do nečesa prideš, tudi do vere, vernik, če je površen, seveda, jo bo lahko odklonil, češ preveč je vse skupaj zavozlano … V resnici pa je v tej pesmi zaobsežena pesnikova osebna vera in vera Svetega pisma. Ko vi študirate Sveto pismo ga berete, če pa ga meditativno prebirate, pa tokrat molite. Vidite, tu je razlika ob istem tekstu, z dvama različnima pristopoma. To morate vedeti in tudi tako delati! Nekaj takega, seveda v pesniški obliki ima tudi ta pesem in vam jo priporočam, da jo še prebirate!” Potem je vtaknil listič v žep in nadaljeval. Verjetno je zapazil, da je predramil pol predavalnice.
Človek je velikokrat razpet med dvomom v Boga in upanjem. Podoben je svetopisemskemu Jobu, ko pravi: Vem, da moj Rešitelj živi … vem, komu sem veroval … Kristjan sedanjega časa ima   Jobovo vero, ker živ stisko časa in bivanja. To je njegova osebna vera. Ali kot pravi Simone Wail; “Je življenja iščoča pot iz dvoma v trdnost vere, je eno samo pričakovanje Boga.” Jobova vera je razpeta med dvomom in upanjem.” Božja beseda je končno slišana v duši iščočega. Iz tega se poraja spočetje novega življenja duše, onkraj smrti.
Pesnik je v pesmi Molitev izkusil to, kar mistik izkuša, ko Glas Božji ne kliče v hišo biti, ampak v Bit samo, ker se ta glas glasi: “Jaz sem, ki sem!”

Read Full Post »

Gospodarski problemi Medjugorja

Prikazovanja v Medjugorju še niso uradno priznana iz strani Cerkve, čeprav se tja zgrinajjo velike množive vernih, pa tudi manj vernih. Vsekakor je treba priznati, četudi Cerkev prikazovanj še ni priznala, da marsikdo, ki gre tja, se domov vrača duhovno potolažen.
Na gospodarskem področju pa ima tMedjugorje tudi svojo sliko. Na prvi pogled se vidi, da je tam veliki kaos. Najprej pri prostorskem planiranju. Gradilo se je in se še gradi, kot se komu zdi, da je zanj najbolje. Tudi pri cenah se vidi, da se ”navijajo”, kot se komu zdi in se zelo razlikujejo od hotela do hotela. Dr. Znanosti prof. Vencelj Čuljak, je prvi, ki je naredil raziskavo o ekonomskem stanju Medjugorja. Junija 2014 je uspešno branil dizertacijo z naslovom: “ Fenomen Medjugorja, kot svetovni trend in top destinacije verskega turizma.” Iz te dizertacije povzemamo nekaj podatkov.
Od prvih prikazovanj v Medjugorju leta 1981 do leta 2013 je ta kraj obiskalo 28 milijonov romarjev. Od tega 21. milijonov tujcev in 7 milijonov domačinov, prebivalcev BiH. Letno ima ta kraj 1,9 milijona nočitev in tako je ustvaril preko 90 milijonov evrov skupnega letnega prometa. Če seštejemo nočitve od leta 1981 do 2013, vidimo, da je bilo v tem času 65 milijonov prenočitev in se je tako ustvarilo 2,85 miljard dohodka. (Tu se je vzelo v obzir da vsakdo tam potroši 43 evrov). Od te vsote je komaj 32% legalnega zaslužka (obdavčeno) in kar 86% nelegalnega dohodka (neobdavčeno – nočitve na črno). Kar pomeni, da je od vsote 2,85 milijard samo 32% bil plačan davek.
Medjugorje trenutno po oglasih razpolaga z 18.500 posteljami. Ima 4.600 prebivalcev in le 1.500 zaposlenih . Od teh kar 58% ni prijavljenih, ali dela “na črno”.
Ti podatki so nastali z željo, da se tudi v tem kraju uspostavi neka gospodarska disciplina, ki je nekaj normalnega za vse romarske kraje po Evropi.

Read Full Post »