Jamlje so prvič omenjene leta 1500. Stara cerkev je bila ob sedanjem pokopališču, kjer so še vidne razvaline. Posvečena je bila sv. Križu. V letih od 1853 do 1856 so tedanjo razpadajočo obnovili. Imela je stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. V vasi je tedaj bila bratovščina sv. Antona Padovanskega. Najprej so vas duhovno oskrbovali štivanski menihi, pozneje pa kaplani iz Devina. Tedanje župnišče so sezidali leta 1869 in že leta 1871 se je vselil tudi prvi jameljski duhovnik vikar Jože Durjava, ki je bil tudi uradno imenovan za prvega jamljskega učitelja. V prvi svetovni vojni je bila vas in tako tudi cerkev porušena. Del vasi se je razvil ob cesti, ki povezuje Trst z Gorico. Tako so tudi sedanjo cerkev dogradili leta 1925 v novem delu vasi. Leta 1968 je bilo dograjeno župnišče.15. septembra 1947 je prišlo do sedanje razmejitve med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Tedaj so k župniji priključili zaselke v Dolu, ki so do tedaj spadali pod župnijo Opatje selo. Jamlje so postale samostojna župnija leta 1952.
Župnija ima okrog 460 prebivalcev. Bogoslužje je v slovenskem jeziku. Na pročelju zvonika je v niši mozaik Svetogorske Marije. Na štirih kolonah lope pred vhodom so upodobljene štiri živalske figure, ki ponazarjajo štiri apokaliptična sporočila. Na glavnem oltarju je leseni kip sv. Antona Padovanskega, ki predstavlja svetnika kot cerkvenega učitelja, kar je redkost pri upodobitvi. Običajno je sv. Anton Padovanski upodobljen z detetom Jezusom v naročju. Kip je bil restavriran leta 2006. Spominski križ, na glavnem oltarju, je bil postavljen leta 2005. kot spomin na 80 obletnico blagoslovitve cerkve. Na steni sta še dve sliki, Marija zavetnica Jamlje in blaženi Anton Martin Slomšek. V zvoniku so trije zvonovi.
Drobci iz zgodovine Jamelj
Do nedavnega smo vedeli, da je najstarejša omemba Jamelj zapisana v listini, ki jo hranijo v Trstu. Takole se glasi v slovenskem prevodu:
“Sreda 14 meseca novembra 1635
Zaslišanje se je izvršilo v Opatjem selu na županovem domu, kjer se nahaja urad pisarne devinskega gospostva. Opravilo se je vršilo omenjenega dne in prav tam, ko se je zadeva razvedela.
Pozvan je bil Jurij Radetič iz Jamelj, ki ga je sodišče najelo kot pojasnilno pričo, ter opomnjen in zaprisežen itd, je na vprašanja ki jih je potrdil s svojo zaprisego z dotikom rok izpovedal, kakor sledi in sicer:
Na vprašanje je odgovoril:
Splošno je znano, da Tržišani ( quelli di Monfalcone), prebivalci Selc (Ronchi dei Legionari) in prebivalci s. Pola ( Ronchi dei Legionari) neprestano sekajo drva in si jih prilaščajo (po gozdovih), ki spadajo pod devinski sodni okoliš (jurisdikcijo), in sicer na območju Zavodov, ki pripadajo vasi Jamlje. Zaradi uživanja le-teh plačujejo vaščani (i Bulliggi) (devioskemu) gradu letno po dvanajst kozličev. Ker sem se v pretečenih letih postavil po robu dvema od njih, ki sta pripravljal drva v omenjenih “Zavodih”, sta me napadla in suvala do take mere, da bi tam za gotovo obležal mrtve, ako se ni tam nahajala gospda Franc Soratti in pokojni Tomaž Favorito in to se je ponovoli v navzočnosti gospoda Andreja Vizintin-a in Boštjana Devetak-a.
Na vprašanje je odgovoril:
Oba moja napadlca sta bila doma iz St. Pola, prvemu je bilo ime Gregor Pin, drugemu pa Andrej Sansa.
Datum: 14. november 1635-.
Po vsej verjetnosti gre tu za zaslišanje prič o kazenski zadevi, v hiši župana v Opatjem selu, kjer se je leta 1635 nahajal urad devinskega gospostva. Ta datum smo imeli v Jamljah za prvo omembo naše vasi.
Pred nedavnim pa se je v naši cerkvi v Jamljah pod korom pojavil mali uokvirjen podatek, ki nas obvešča:
“Iz neke listine, ki je bila izdana 1. marca 1325, izvemo, da je imela mirenska cerkev sv. Jurija vinograd pri Doberdobškem jezeru. V njej beremo, da je neki Lenart iz Jamelj prodal Henriku, pisarju v Gorici, v okolici jameljske vasi tik (doberdobškega) jezera vinograd, dotikajoč se vinograda (cerkve) sv. Jurija iz Mirna (sancti Georri de Merin) ob javni poti. Tako piše v arhivu grofa Sigismunda Attemsa iz Podgore. Ta podatek so objavili v Izvestju Muzejskega društva za Kranjsko v štev. 12. leta 1902, na strani 68, štev. 14.
V tem zapisu je omenjen datum 1. marec 1325 za Jamlje, kar po dosedanjem vedenju priča, da je to najstarejša uradno zapisana omemba vasi Jamlje. Ta letnica je vklesana tudi na podstavku našega novega daritvenega oltarja.
Komentiraj